Otroci s Petrička - Ukradeno otroštvo 2

Objavil/a Ana Kos, dne 2014-01-03 ob 14:15:41

Iz Teharij je avtobus odpeljal 40 otrok na posestvo Petriček, kasneje so pripeljali še 20 otrok "kapitalističnih" staršev (ljudi, katerih greh je bil, da so imeli npr. delavnico).
Na Petričku je bila glavna "vzgojiteljica" komisarka, ki so ji otroci dali ime Črna vdova ("kogar se ta loti, strašno trpi," kot je razložil eden od večjih fantov), bila je zelo okrutna, otroke je mučila fizično in psihično. Ogovarjala jih je s pankrti, izdajalsko belogardistično in domobransko bando ... Ko je končala svoj prvi govor (ne bo škode, če kdo od vas crkne ...), jih je vprašala, če so razumeli.

"Smo, gospa!" je rekel eden od otrok.
"Kdo je rekel gospa? Tovarišica, jaz sem tovarišica, mater ti tvojo buržoazno! Naj vidim ta izrodek!" In malček jih je dobil z bičem. (str. 230)
Dečki so vsak dan nosili vodo iz Savinje, ki se je vila spodaj v dolini, cepili drva in podobno, deklice so skrbele za male otroke in prale. Vsak dan so seveda imeli tudi politično uro, saj so iz njih morali narediti "novega človeka". Otroci marsik(d)aj niso razumeli, ko so se učili o novi ureditvi, Marxu, Engelsu, Leninu, Stalinu, Titu. Zakaj tovariši? Ali so hodili skupaj v šolo?
Nekega večera so otroci na dvorišču molili za svoje starše. Komisarka jih je zato klela in pretepla z bičem in nato postrojila v dve vrsti, deklice je ogovarjala z duhovniškimi kurbami, dečke pa z domobranskimi izmečki. Otroci sploh niso vedeli, v čem je njihova krivda. Za kazen so morali stati več ur, pozno v noč. Dokler se ni oglasilo neko streljanje v okolici in so morali otroci hitro v hišo.
Po eni politični uri je Črna vdova razdelila papir in dovolila otrokom, da rišejo, kar želijo. Ivan je narisal bitko, bitko, v kateri so bili partizani poraženi. Na svojo risbo je bil ponosen, risal je rad in veljal je za dobrega risarja - a zdaj je bil kaznovan. Zaprli so ga v dimnico, kjer je preživel potem dve noči in en dan. Ko so spodaj kurili, je v dimu komaj dihal. Tokrat se je namesto klobas in šunk "sušil" živ človek - otrok! (str. 261).
Potem so na Petrička pripeljali še dvajset otrok, "buržoaznih".
Črna vdova je zahtevala od 12-letnega dečka, da pove, kaj je likvidacija kapitalizma.
"Jaz ne razumem ničesar! Ne razumem, zakaj so vzeli partizani mojemu očetu čevljarsko delavnico. On ni kapitalist, on je čevljar! Zakaj so potem to delavnico dali nekemu partizanu? Sedaj je on kapitalist. Zakaj so vso našo družino odpeljali v Teharje - mamo, očeta, brata in mene? /.../"
Potem so otroci stali za kazen na dvorišču, čevljarjev sin jih je dobil z bičem (od bolečine je zavpil tudi partizan, ki je otroka držal, komisarkin bič je namreč ošvrknil tudi njega).
"Vaši starši so tam, kamor sodijo izdajalci naroda, in če bi bilo po mojem, bi bili tudi vi tam! - Pozabite, da ste sploh kdaj imeli starše! Sedaj sem jaz vaša mati, a država oče! Kdor se bo temu upiral in še kdaj omenil bando, ki vas je rodila, se vam bo zgodilo enako kot temu tukaj." Pokazala je na fanta, ki je dobil potem še 15 udarcev s pasom. Komisarki se je zdelo, da partizan preblago tepe, iztrgala je bič iz rok nekemu partizanu in začela divje mlatiti po otroku.
Morda se motim, morda je bil to samo odsev zahajajočega sonca na rdečem nebu, toda zdelo se mi je, da vidim solze v očeh partizana ... (str. 277) In potem so vrgli fanta za tri dni v silos.
Nekega večera, ko komisarke ni bilo "doma", so bili tako otroci kot partizani bolj sproščeni. Na dvorišču so se še pogovarjali in skupaj molili. 14-letna deklica je otrokom rekla: "Zahvalimo se Bogu, ki nam je podaril današnji dan in molimo za duše naših staršev. Nihče nam ne more vzeti vere v Boga! Nikoli ne pozabite, da ste kristjani. Ne dovolite, da vas z bičem, pasom in lakoto ter ostalim terorjem prisilijo, da se odpoveste svoji veri! Ostanite takšni, kot so vas vzgojile vaše matere! Molimo za odpuščanje grehov naših mučiteljev - tako nas uči naša vera. In če nekega dne ne bom več med vami, molite, ne da bi vas moral kdo na to opozarjati!" Pokleknila je in začela moliti očenaš. (str. 280)
"In če nekega dne ne bom več med vami ..." Naslednjega dne je Ivan razumel te besede, kajti ta deklica in dva dečka so ponoči zbežali. Vsi otroci so za kazen stali celo dopoldne in še del popoldneva na dvorišču, brez zajtrka, brez vsega. Potem so partizani pripeljali nazaj ubežnike.
Črni vdovi se je iz grla izvil krik triumfa. Skočila je k ubežnikom in po njih tepla z bičem. Potem je ona zgrabila deklico, dečka pa so partizani odpeljali v klet. Od tam so se potem slišali kriki na pomoč.
Medtem si je partizanka odpela pas, partizan si je dal deklico čez kolena tako, da ji je dvignil oblekico, videle so se spodnjice in gole noge. Črna vdova je začela s pasom tepsti po zgornjem delu golih nog, deklica se je vzpenjala in se tresla, a ni tako vreščala kot dečka v kleti.
To je presenetilo komisarko, zato je obstala in obrnila pas - tako, da je potem tepla po deklici s sponko. Koža je počila in brizgnila je kri.
Otrok je kriknil od strašne bolečine, a komisarka je dodala še en udarec in še enega, vse na isto mesto.
Čez nekaj trenutkov so se spodnjice na več koncih raztrgale in se obarvale s krvjo. Pri vsakem novem udarcu je deklica kričala od bolečin, se vzpenjala in tresla, da sta jo oba partizana morala držati.
Nihče ni štel udarcev. Deklica je pri desetem ali petnajstem udarcu nenadoma utihnila. Izgubila je zavest. Ko so mučitelji to opazili, jo jo položili v prah na dvorišču in nekdo je prinesel umivalnik z vodo, s katero je polil onesveščeno.
Le s težavo so jo zbudili k zavesti. Nadaljevali so s tepežem, vendar ne več s sponko. Vendar je ponovno izgubila zavest. Zbudili so jo spet s polivanjem z vodo. Iz kleti so prignali ob dečka. Žalostno ju je bilo videti. Bila sta pretepena in opraskana. Srajčke so jima visele v cunjah, lica zabuhla in presekana z modrimi črtami. Eden je imel presekane ustnice, drugi zatečeno oko.
Neki partizan je z bajonetom prerezal kos vrvi na tri dele. S temi vrvmi so zavezali trojici roke na hrbtu. Potem so štirje partizani s puškami odpeljali otroke s posestva. Nikoli več jih niso videli. (str. 284, 285)
Komisarka je zagrozila, da se bo tako zgodilo vsakemu, ki bo skušal pobegniti. Tako sta Ivan in Stanko pokopala svoje skrite upe v pobeg.
Počasi je šlo poletje 1945 h kraju. Večje otroke so peljali v Celje v šolo na preizkus znanja, da jih vpišejo v primerne razrede. Otroci so se šole veselili, toda ko so se vrnili po šoli na Petrička, so bili čisto iz sebe, saj so medtem izginili čisto vsi majhni otroci. Nikoli niso zvedeli, kaj se je zgodilo z njimi. Morda so bili posvojeni?
In tako so večji otroci začeli hoditi v šolo. V šolo in nazaj so jih, sovražnike ljudstva, vedno spremljali oboroženi partizani. Večina otrok ni bila v šoli lepo sprejetih, sošolci so se jim posmehovali in jih tudi pretepali.
Komisarka je opazila pretepene šolarje in ko je zvedela, kaj se je zgodilo, je rekla: "Tako torej! Jaz vas pošiljem na državne stroške, da bi se učili in da bi postali koristni državljani, toda vi, razbojniki, nimate drugega dela, kot da povzročate nered v šoli. Ostanek dneva boste klečali na pesku. /.../ Če se bodo v šoli še enkrat pritožili nad vami, boste videli svojega boga!" To je bila sedaj čisto nova situacija. V šoli so nas tepli, ker smo sirote brez staršev, ki so jih pobili partizani, tukaj nas pa zopet kaznujejo, ker nas drugi tepejo. Nori časi! Kaj vse bo še povod za kazen, za nekaj, česar nismo krivi in kar očitajo našim staršem? Resno sem začel razmišljati, ali je v novi ureditvi sploh prostor za nas.
(str. 310)
Tepli so nas vsak dan, saj zanje nismo bili sošolci, temveč banditi in izdajalski izmeček. (str. 312)
Dokler ni nekega dne prišla v šolo komisarka. Potem je nekaj učencev dobilo "doma" še petnajst udarcev s pasom.
Naslednji dan otroci s Petrička niso šli v šolo. Temeljito so pospravili celo hišo, otroci so se okopali v topli vodi (kakšno razkošje!) s koščkom pravega mila, partizani so jih ostrigli, dali so jim nekaj rabljene, a cele in čiste obleke. Otroci niso mogli razumeti, kaj se dogaja.
Pa so kmalu izvedeli. Dobili bodo obisk. Prišli bodo neki tovariši, neka komisija. Črna vdova je otrokom seveda zagrozila, da ne bi kdo kaj preveč povedal. "Ko bo komisija odšla, se bom s takimi pozabavala. Tisti, ki imajo po telesu kakršnekoli rane, naj se ne izpostavljajo pred komisijo. Biti morate veseli in peti morate. Na vsako vprašanje odgovarjajte samo: Dobro nam je in radi imamo svojo vzgojiteljico." (str. 316)
Naslednjega dne je prispel avtomobil, izstopili so ljudje, ena ženska je imela na rokavu trak z rdečim križem. Otroci niso mogli razumeti, ker so ta dan dobili veliko jesti, lahko so vzeli repete, za kosilo so bili na vrsti prvi, šele za njimi partizani in na koncu Črna vdova in komisija. Kaj takega se seveda ni zgodilo še nikoli. Potem ko so člani komisije skušali govoriti s posameznimi otroki, je komisarka skušala to preprečiti, motila in preusmerjala je pogovore. Otroci so bili zelo prestrašeni in seveda niso upali povedati ničesar, kar bi bremenilo komisarko.
Ko je komisija odšla, je Črna vdova rekla otrokom: "Hudič vas bo vzel, če ste kaj izblebetali!" Toda vrag ni vzel nas, ampak komisarko! (323)
Tako se je na Petričku potem vse spremenilo, odšli so vsi partizani, prišli pa ljudje v civilu. Ti so imeli popolnoma drugačno metodo dela z otroki.
So pa otroci kdaj jasno začutili, kot da izdajajo svoje starše, ko ne čutijo več takega odpora do nove ureditve in ker od države sprejemajo kruh.
Potem so bili vsi otroci preseljeni drugam, saj za čez zimo ni bilo pogojev na Petričku.
Fantje so bili skupaj v nekem vzgojnem domu v Celju, kjer je bilo osebje prijazno z njimi. Kasneje je tja prišla še ena skupina sirot, "partizančkov", iz drugih delov Jugoslavije, niso znali jezika, in čeprav so bili vsi ti otroci žrtve vojne, (po)vojne sirote, se je močno čutilo, da ne spadajo skupaj ...
Na božični večer so "Teharčki" začeli peti Sveto noč, prepevali so tiho, z občutkom. Kot je vzkliknila, tako je pesem tudi utihnila. V sobi je nastal molk.
Potem je začel peti eden od "partizančkov" in drugi so poprijeli: "Po šumama i gorama naše zemlje ponosne idu čete partizana, slavu borbe pronose ..." (372)
Ta pesem nas je vrnila v resničnost. Nekdo je zavzdihnil: "Mama!" Teharčki so zdaj prvič jokali, prvič po vseh tistih grozotah, ki so jih preživeli. Kasneje so  se začeli pogovarjati o preteklosti. Osupnila nas je podobnost tragike. Tako smo spoznali še drugo plat medalje s pečatom peterokrake zvezde. Zavedli smo se, da ta zvezda ne simbolizira samo naše, ampak tudi njihovo kri, s katero so plačali davek za spopad različnih ideologij. /.../ smo dojeli, da smo vsi žrtve brezobzirne vojne. Razlikovali smo se samo po tem, da so oni zaslužni zmagovalci, medtem ko smo mi poraženci, krivci. (str. 375)

Vir: Ivan Ott: Otroci s Petrička - Ukradeno otroštvo, Celjska Mohorjeva družba 2008

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
7
Ana Kos
0
Feb 07, 2015
http://www.publishwall.si/solzemlje/photos/photo/37874
#7
Ana Kos
1
Jan 10, 2014
Dajana, kajne!
Jugoslavija se je obnašala kot da ni stvari, ki so skrite.
Pa so ... in bolijo.
#6
Ana Kos
1
Jan 10, 2014
Aleksander,
to se je dogajalo ZARES, ampak to je bolj ali manj skriti del zgodovine.
Če nekomu govorijo 50 let, da je bilo tako in tako, taresnično je pa skrito, prepovedano (si zaprt, če rečeš kaj prepovedanega - in to čisto zares zaprt oz. kaznovan!), potem ljudje verjamejo tistemu, kar se govori, kar se sme govoriti.
Na FB mi je nekdo napisal, da so hodili "žurat" na Petrička in nič niso vedeli, da se je tam kaj dogajalo.
Grozno, kajne?
Res je bilo.
A nostalgija za socializmom? Če je vse okrog obrnjeno in veliko stvari drugače pojasnjenih, ni čudno, da mnogi ljudje tako vidijo - ker z druge strani nikoli niso pogledali.
Žal.
#5
Dajana Babič
1
Jan 10, 2014
Aleksander... o tem večina ljudi pojma ni imela. Potem pa, ko so zvedeli, so rekli, da ni res, oz... da je druga stran tudi delala zločine...
#4
Aleksander Lipi
1
Jan 10, 2014
Če se je tole res dogajalo na začetku socialistične Jugoslavije, potem me pa zelo, zelo čudi, od kot taka nostalgija po socializmu.
#3
Ana Kos
0
Jan 03, 2014
VinKos, le kaj jo je oblikovalo, le čemu se je prepustila? Sovraštvu. Je bila zavedena, preparirana, oprane glave? Najbrž. Zdi se mi, da če se človek spusti z vajeti, včasih dela grozne stvari. Žalostno ... :-(
#2
VinKos
1
Jan 03, 2014
Kogar se to ne dotakne, ima dušo Črne vdove . . . le kaj jo je oblikovalo, naredilo tako?
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-01-03 14:15:41 (Jan 03, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
Sveta glava
Ryanova hči
Povodni mož v Svetem pismu
Anketa o uporabi mobitela
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
Julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Oglasi

7741.) poti , obrazi , pokrajine , ex ponto nemiri lirika , umetnik in njegovo delo , znamenja , nemirno leto , jelena , ženska , ki je ni , prekleto dvorišče , omerpaša latas , žeja , znamenja ob poti - zbirka ivo andrić cena je za kos

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 8.99 €

6964.) lastovka čez ocean  domovina v srcu - anton  ingolič

Kategorija: Zdravje

Cena: 18.99 €

3304.) winnetou - karl may 1-12 knjig

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 29.99 €

1882.) mojih pet življenj - gusti stridsberg

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1551.) besedna umetnost ii

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 15.99 €

pri amikum-u vam nudimo storitve prevajanja. prevod iz angleščine v slovenščino ali prevod iz slovenščine v angleščino vam opravimo po ugodnih cenah. prevajamo daljša besedila:      ♣ s področja družboslovja,  ♣ filme, nanizanke, serije, dokumentarce, ♣ navodila, kataloge, brošure, ♣ oglase, ♣ spletne strani ♣ deklaracije, etikete …   kontakt: gsm: 031 530 081 spletna stran: https://www.amikum.si <span #000000;"="">facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 14 €

amikum vam nudi lektoriranje diplomskih nalog, lektoriranje magistrskih nalog in lektoriranje doktorskih nalog. uspešno lektoriramo vsa zaključna dela in druga besedila. za naloge, ki so obsežne, vam nudimo tudi popust. več informacij o postopku lektoriranja dobite na naši spletni strani. na voljo pa smo vam na vseh spodnjih kontaktih. gsm: 031 530 081 spletna stran: amikum e-pošta: info@amikum.si facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 1.4 €

inštrukcije angleščine v mariboru za osnovno ali srednjo šolo pri amikum-u so vam na voljo. ponujamo prijazen, strokoven in pedagoško preverjen pristop, ki je pomagal že številnim. imamo dolgoletne izkušnje s poučevanjem učencev in dijakov na oš, sš in gimnazijah. preverite našo paketno ponudbo na spletni strani inštrukcije angleščine maribor. lahko pa nas kontaktirate: gsm: 031/530-081 ali preko e-pošte: info@amikum.si preverjeno. preizkušeno. uspešno. amikum.  

Kategorija: Inštrukcije - Jeziki

Cena: 13 €

7621.) skupinska slika z gospo - heinrich boll

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 19.99 €

7108.) umiranje na rate - dachauski procesi - igor torkar

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

6972.) jetniški tič - kurt vonnegut ml.

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

3095.) marija antoinetta - stefan zweig

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj