(Sveti) Miklavž kot ljudska pobožnost in izročilo

Objavil/a Ana Kos, dne 2013-12-05 ob 08:07:59

Naši otroci so napisali pismo, že veliko let na isti list napiše vsak svoj delček. Mali je zaskrbljeno spraševal, kje je pismo. Kaj če se je izgubilo! Jaz sem zatrjevala, da se zagotovo ni! Mali je napisal tudi za svojo mamo, naj ji prinese eno rožico in posladek (le od kje njemu ta beseda?) in našemu psu da naj prinese kost.
No, jaz sem pa začela razmišljati, kako neki se je pravzaprav zgodil "sv. Miklavž", kaj in kako se je dogajalo, da je spoštovanje tega svetnika v času njegovega življenja in kasneje preraslo v pravo ljudsko pobožnost s tako močnim in obsežnim izročilom. Pa sem spet vzela v roke Praznično leto Slovencev (avtor je Niko Kuret) in v drugi knjigi poiskala sv. Miklavža.

Tako sem zvedela, da je bil ta svetnik zelo v čislih tako v vzhodni kot zahodni Cerkvi že v 11. stoletju.
Sicer je bil škof v Miri v Mali Aziji in je umrl l. 324.
Ampak kako je prišlo do ljudskih pobožnosti in drugega v zvezi z njim?
Dejstvo je, da je bil na animistični stopnji človekovega razvoja zimski čas doba duhov: duše pokojnih so se vračale na ta svet. Danes je težko razločiti, koliko so se rajnim prednikom na poznejših stopnjah pridružili duhovi rasti, ki oživljajo naravo in odločajo o pridelku. Še težje je ugotoviti, koliko so se kasneje vsi ti različni duhovi prekrili in  spojili.
Očitno pa je, da so se našemljenci, ki so svojčas zares predstavljali duhove prednikov in duhove rasti, ohranili do danes. V glavnem se je ohranila le lupina, vsebina pa se je že zdavnaj izgubila.
Včasih je bila prisotna resna obrednost, danes je namesto te burkaštvo. Danes se šemijo bolj ali manj le zaradi izročila, ne da bi poznali vsebino.
Divji obhodi raznih našemljencev so bili za Cerkev prvih stoletij zelo hud oreh. Temu, kako močne korenine ima vse to, pritrjuje tudi dejstvo, da so se mnoge navade ohranile skozi tisoč in več let.
Cerkev je skušala šege, ki jih ni bilo mogoče iztrebiti, prekriti s krščansko prevleko.
Tako je nastalo tudi češčenje sv. Miklavža z globokim vplivom legend in tudi s šegami srednješolcev - na dan nedolžnih otrok, 28. 12. so v samostanskih šolah volili "deškega škofa" (episkopus puerorum), ki je imel tisti dan vso oblast v rokah. Ta šolarski praznik so kasneje prenesli na 6. december, na sv. Miklavža dan. Postava deškega škofa in sv. Miklavža sta se potem počasi (13. stoletje) spojili in šega se je iz samostanov razširila tudi v druge šole.
Sv. Miklavž je znan po legendi, ko je tri revne sestre, ki se zaradi revščine niso mogle poročiti, skrivaj (ponoči) obdaril s kepami zlata. In zdaj je dobrotni sv. Miklavž delil oprijemljive darove, medtem ko so "duhovi" prinašali le "blagoslov" za novo leto in letino.
Našemljenci, ki so dotlej predstavljali pokojnike in druge duhove, so po krščanskem pojmovanju postali hudobni duhovi, "parkeljni". Postali so spremljevalci svetniškega dobrotnika in izvrševalci kazni nad porednimi otroki.
Na pravoslavnem Vzhodu Miklavževih obhodov ne poznajo, obhodi našemljencev pri njih so doživeli marsikatero spremembo, a v glavnem niso postali prav nič krščanski. A tudi v nekaterih slovenskih pokrajinah (velik del zahodne in del južne) kot tudi ponekod drugje "na Zahodu" niso nikoli poznali Miklavževih obhodov.
Ponekod tudi ne poznajo sv. Miklavža, ki nosi darila.
Marsikje prinese sv. Miklavž darila ponoči, na skrivaj. Tudi v krajih, kjer sem jaz preživela svojo mladost, npr. v Polhovem Gradcu z okolico, Miklavž ni hodil okrog in ga nikoli nismo videli, ponoči je "nosil na skrivaj".
Ponekod ni Miklavža, ki bi hodil okrog, poznajo pa našemljene parkeljne (iz nemščine: Bartl) - parkelj predstavlja prednika ali kakšnega drugega demona, je kosmat in strašen na pogled, rogat, rožlja z verigami.
Nastopi parkeljnov samih dokazujejo, da imajo kosmati in divji našemljenci prastaro domovinsko pravico na indoevropskih tleh. Sv. Miklavž se jim je pridružil šele po 12. stoletju. Ni jih kaj prida krotil, jih je le spremenil v hudobne duhove.
Zanimivost iz Roža: "Ta hudih" je tam 5 ali 7, po parih ne upajo hoditi, ker se bojijo, da pride sicer mednje sam peklenšček. Ta vera je značilna za alpske dežele.
Še marsikaj zanimivega je zapisano v Prazničnem letu Slovencev.
Omenila bom še to, da je imelo miklavževanje že dolgo nazaj tudi nasprotnike. Že l. 1846 so se razburile Novice, češ: "Parkeljna v černe bukve!" Takole je pisalo: "Zlo je razširjena gerda in škodljiva navada, de zanikrni potepuhi in hudobni malopridneži različne šeme in strašila na svojo nespametno glavo in na svoje serboritno telo o sv. Nikolaji obesijo, ter tako zvečer po hišah rožljajo, pametnim ljudem nepokoj delajo, otrokam pa grozo in strah zavdajajo. Semtertje je slišati, koliko nedolžnih otrok so taki tepci umorili, ker je namreč otrok od strahu zbolel in umerl, ali pa za celi čas njih življenja nesrečne storili ..."
Tudi jaz ne maram parkeljnov. In glede tega sem že marsikatero rekla. Ker se mi ne zdi prav, da bi strašili otroke.
A taki, kot so ponavadi v naši cerkvi, so zelo prijazni. In angelov je veliko več kot parkeljnov. :-)
Od kdaj se pojavljajo z Miklavžem tudi angeli? Tega podatka zaenkrat nisem zasledila. Marsikje po cerkvah pridejo sploh le sv. Miklavž in angeli, perkeljnov pa ni.
Iz otroštva se spominjam, da kadar je bilo rdeče nebo, smo rekli, da sv. Miklavž peče piškote. Kako so se mi cedile sline!
In zdaj kot velika vedno poudarjam, v čem je - za moje pojme - bistvo tega praznika - za danes, za nas.
Vsak od nas je lahko podoben sv. Miklavžu. Podobni smo mu, kadar dajemo drugim, lahko skrivaj, predvsem pa, da se ne hvalimo s tem, kako smo dobri. Tako razlagam tudi otrokom (tudi pri verouku), tudi zato, da prelomnica, ko zvejo "resnico", ne bi bila prehuda.

profileimage
Všeč mi je
3
Komentarji
16
Ana Kos
0
Dec 06, 2015
Tamara :)
#16
Ana Kos
0
Dec 06, 2015
Anka, hvala ti!
Sicer tole ni sveže delo, sicer pa je tudi Miklavž vsako leto isti!
#15
Tamara Kranjec-Laganin
1
Dec 06, 2015
Ja, spet je leto naokrog.
#14
Anka Klemenčič
1
Dec 06, 2015
Ana, hvala, ker se tako lepo potrudiš in nam poveš o podrobnostih mnogih stvareh, katerih ozadje marsikdo še ne pozna. BTB
#13
Ana Kos
0
Dec 06, 2015
No, pa je spet sv. Miklavž!
#12
Ana Kos
0
Dec 08, 2014
Dobrodošla! :)
#11
Tamara Kranjec-Laganin
0
Dec 08, 2014
Hvala, bom pogledala zvečer, ko bom imela več časa.
#10
Ana Kos
0
Dec 08, 2014
Tamara, no, nekaj zapisov imam, ki se tičejo starih šeg in navad ...
V glavnem so tukaj notri spravljeni:
http://www.publishwall.si/solzemlje/tagged/Darilo.dedkov

Sol zemlje

Nič, kar prilepite mi še kaj zanimivega kdaj.
#9
Tamara Kranjec-Laganin
0
Dec 07, 2014
Nič, kar prilepite mi še kaj zanimivega kdaj.
#8
Ana Kos
1
Dec 07, 2014
Tamara, najlepša hvala za postanek na mojem blogu!
#7
Tamara Kranjec-Laganin
1
Dec 07, 2014
Najlepša hvala za zelo poučen link.
#6
Ana Kos
1
Dec 07, 2014
Marija, jaz tudi verjamem še danes.
In danes sem zelo aktivna pomočnica samemu svetniku.
Bila pa sem mu pomočnica že pri svojih 10 letih ...
#5
Marija
0
Dec 06, 2014
Ana, to mi je bil eden najlepših trenutkov v otroštvu. Verjela sem še potem, ko sem že izvedela. Na nek način verjamem še danes.
#4
Ana Kos
1
Dec 05, 2014
Če koga zanima, kako je bilko včasih s svetim Miklavžem - takole je bilo!
#3
Ana Kos
1
Dec 05, 2013
P.J.,
najlepša hvala za tvoj prijazen komentar!

Sem pa razmišljala o tem, kar si napisal (včeraj?), namreč o datumu goda sv. Miklavža glede na katoliški ali pravoslani koledar, no, glede na julijanski oz. gregorijanski.
Zaenkrat - se mi zdi - so te stvari malo pomešane. Na kar kaže še kaj.
Pred časom sem precej brala Praznično leto Slovencev, to je meni zelo zanimiva tematika.

Se bom s takimi sporočili še oglasila (ob določenih praznikih), saj sem precej delala za vsako, da sem ga spravila skupaj. Pa mi je škoda, da bi potem "v omari" obležalo. ;-)

Vse dobro tebi in tvojim!
#2
P. J.
1
Dec 05, 2013
Poklon za ta izredno poučen zapis. Hvala.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2013-12-05 08:07:59 (Dec 05, 2013)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
Sveta glava
Ryanova hči
Povodni mož v Svetem pismu
Anketa o uporabi mobitela
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
Julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Oglasi

  dober dan,   tu se prijavite za vse vrste posojil, ne glede na vaše finančno stanje, naše posojilo se giblje od 2.000 do 1.000.000 evrov, poskus pa vas bo prepričal. naš edini cilj je pomagati ljudem, zato nam pišite preko e-pošte na hopkinsonloan@outlook.com in izpolnite spodnje informacije.   polno ime: znesek posojila: trajanje posojila:   hvala.  

Kategorija: Ostalo

Cena: 10 €

6917.) juliette justine - marki de sade imam še ostale knjige te zbirke

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5124.) kaj je mojemu otroku - sabine pauki andrea kisch

Kategorija: Družina in vzgoja otrok

Cena: 18.99 €

4453.) pot v hlapčevstvo - hayek friderich august

Kategorija: Leposlovje

Cena: 16.99 €

2067.) trije prašički

Kategorija: Družboslovje

Cena: 19.99 €

7741.) poti , obrazi , pokrajine , ex ponto nemiri lirika , umetnik in njegovo delo , znamenja , nemirno leto , jelena , ženska , ki je ni , prekleto dvorišče , omerpaša latas , žeja , znamenja ob poti - zbirka ivo andrić cena je za kos

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 8.99 €

6964.) lastovka čez ocean  domovina v srcu - anton  ingolič

Kategorija: Zdravje

Cena: 18.99 €

3304.) winnetou - karl may 1-12 knjig

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 29.99 €

1882.) mojih pet življenj - gusti stridsberg

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1551.) besedna umetnost ii

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 15.99 €

pri amikum-u vam nudimo storitve prevajanja. prevod iz angleščine v slovenščino ali prevod iz slovenščine v angleščino vam opravimo po ugodnih cenah. prevajamo daljša besedila:      ♣ s področja družboslovja,  ♣ filme, nanizanke, serije, dokumentarce, ♣ navodila, kataloge, brošure, ♣ oglase, ♣ spletne strani ♣ deklaracije, etikete …   kontakt: gsm: 031 530 081 spletna stran: https://www.amikum.si <span #000000;"="">facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 14 €

amikum vam nudi lektoriranje diplomskih nalog, lektoriranje magistrskih nalog in lektoriranje doktorskih nalog. uspešno lektoriramo vsa zaključna dela in druga besedila. za naloge, ki so obsežne, vam nudimo tudi popust. več informacij o postopku lektoriranja dobite na naši spletni strani. na voljo pa smo vam na vseh spodnjih kontaktih. gsm: 031 530 081 spletna stran: amikum e-pošta: info@amikum.si facebook: https://www.facebook.com/amikum.si/

Kategorija: Storitve

Cena: 1.4 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj