Ali silvestrovanje pomeni vojno?

Objavil/a Ana Kos, dne 2015-01-02 ob 00:01:18
Tako je včeraj razmišljal moj 10-letni sin.
"Tako je, kot bi bili na fronti."
"Pravzaprav res ..."
Podpisala sem peticijo proti uporabi pirotehničnih sredstev. In še kdo jo je. Marsikdo pa zanjo ne ve, pa bi jo, če bi imel možnost.
Morda pa se bo počasi poznalo ... morda pa počasi ljudje ugotovimo, da pokanje ni del miru ... in k miru in zdravju ne spada ... morda počasi človeštvo ugotovi, da pokanje resnično ni del praznika.
In moj desetletnik ob tem hrupu od zunaj pomisli na vojno.
Pes je cvilil, rinil za nami. Zvečer smo ga odpeljali še ven, ampak revež je tako cvilil, da je bilo prav smešno. Seveda smo ga kar naprej mirili, tolažili; če bi ga vpregla v sanke, bi me gotovo pripeljal do doma, tako se mu je mudilo in toliko moči je vložil v vleko svoje gospodarice.
.
Danes zj. je bilo seveda vse v redu. Zunaj ni bilo ne avtomobilov ne ljudi ...
.
No, doma sva silvestrovala le z najmlajšim. Blagoslovila sva dom, pokadila in pokropila, zapela nekaj božičnih pesmi, naredila sva si tak večer, da je bil obema všeč.
Prej je sin navijal, da pogledava film Sam doma, in jaz, ki nisem filmofilka, sem si rekla, pa naj bo, ob taki priložnosti. Sploh ko pri nas zelo malo skupaj gledamo.
No, ob tem, ko je sin omenjal fronto, sem se pa spomnila na knjigo Grivasti vojak.
Meni je tako silno všeč njeno sporočilo, eno od njih, tisto, ko dva vojaka iz nasprotnih taborov, Nemec in Anglež, prideta na nikogaršnje ozemlje med obema frontama, da pomagata konju, ki se je zapletel v žico. No, to se dogaja v premoru med bojem, na obeh straneh pa množica vojakov v strelskih jarkih.
Mirno se pogovorita o konju, rešita ga žice, nakar se je potrebno odločiti, kdo konja odpelje na svojo stran.
Pa se eden od njiju spomni, da mečeta kovanec, cifra - mož. In tako je odločeno, da konja odpelje Anglež.
Prijateljsko se vojaka razideta ... in hkrati vesta, da bosta čez uro ali dve spet streljala na svoje nasprotnike ... morda celo drug na drugega ...
Na čigav ukaz? Zakaj? Kdo bo rešen, kaj velikega se bo zgodilo, če bo nekdo zmagal?
No, in ko se pogovarjamo o knjigi Grivasti vojak (to je bilo malo bolj zgodaj zvečer in tedaj nas je bilo še več doma), se spomnimo,  da obstaja tudi film ... in zakaj ga ne bi najmlajši sin in jaz pogledala prav danes ..? Seveda, dajva ga.
In sva ga ...
.
.
Pred časom mi je eden od prijateljev "prilepil" filmček z ruske fronte ... nisem gotova, ali je bil Zlobni ali pa Štulič ... Sem nekaj časa iskala, ampak ga nisme našla ... Pretresljivi prizori. Res, koliko je vredno življenje!? Kako je mogoče, da človek ubija drugega? Koliko pomeni preživetje?
Jaz ne zmorem razumeti niti nogometašev, da letajo za žogo po več ur, kako bi razumela vojake, ki na ukaz počnejo polno nečloveškega ... Braniti ... koga? Domovino? Sebe? ... Grozljivka ... Resnično ne morem doumeti tega ... mame rojevamo otroke v ljubezni ... v upanju, da bodo otroci zrasli in bili srečni ... 
In potem se zgodi, da postane sin vojak in mora iti .. na ukaz ... in mora ubijati, če mu tako rečejo ... če noče biti ubit sam ...
Ali je res mogoče, da človek lahko verjame, da dela dobro, če ubija ...? Ubijati za domovino?
-----------------------------


Prenašam delček iz svojega drugega zapisa (vedno znova me pretrese!):

"Kaj bova zdaj?" je vprašal, stopil bliže in se zazrl v Nemca ... "Dva sva, konj pa je samo eden. Kralj Salomon je seveda imel odgovor, kaj praviš? /.../"
/.../ Kar pa se tiče najine druge težave: ker sem bil tukaj prvi, je konj moj. Tako je pravično ..."
/.../
"... O vsem bi se lahko v miru dogovorili - glede vojne mislim -, vrnil bi se v svojo dolino in ti v svojo. Pa saj res nisi ti kriv. In tudi jaz ne, nihče od naju, če sva že pri tem."
Spodbujanje z obeh strani je medtem potihnilo in obe strani sta v grobni tišini opazovali, kako se moža ob meni pogovarjata. Valižan me je pobožal po nosu in mi otipaval ušesa. "Spoznaš se na konje," je rekel visoki Nemec. "Kako hudo je z ranjeno nogo? Misliš, da je zlomljena? Videti je, da ne stopa nanjo."
Valižan se je sklonil /.../. "Prav imaš, precej slabo je, ampak mislim, da ni zlomljeno. Rana pa je kar huda, globoko je zarezalo - na pogled bi rekel, da je bila žica. Hitro ga je treba oskrbeti, ali pa se bo rana zastrupila, in potem mu ne bo več pomoči. Pri taki ureznini je moral izgubiti že veliko krvi. Ampak vprašanje je še vedno, kdo ga bo vzel. Nekje za bojno črto imamo veterinarsko bolnišnico, kjer bi lahko poskrbeli zanj, ampak najbrž jo imate tudi vi."
"Ja, mislim, da jo imamo. Nekje mora biti, kje natančno, pa ne vem," je počasi rekel Nemec. Nato je segel globoko v žep in iz njega izvlekel kovanec. "Izberi, katero stran hočeš. Cifra ali mož, ali kako že rečete pri vas? Kovanec bom pokazal na obe strani. Vedeli bodo: katera koli stran bo dobila konja, ga bo le po sreči. Vsi bomo ohranili svojo čast, je tako? Tako bo prav za vse."
Valižan ga je občudujoče premeril in se nasmehnil. "V redu, kar ti začni, švabček. Pokaži jim kovanec in frcni, jaz pa bom izbral."
Nemec je /.../ kovanec /.../ zalučal visoko v nebo. Ko je padel na tla, je Valižan zaklical z glasnim, donečim glasom, da bi ga lahko slišal ves svet: "Mož!"
"No," je rekel Nemec in se sklonil, da bi ga pobral. "To, kar zre vame iz blata, je obraz mojega cesarja. /.../ Konj je tvoj. Dobro skrbi zanj, prijatelj." Spet je prijel za vrv in jo podal Valižanu. Medtem je svojo drugo roko iztegnil v znak prijateljstva in sprave, njegov zgarani obraz pa je razsvetlil nasmeh. "V kakšni uri ali dveh," je rekel, "se bova spet po najboljših močeh trudila, da bi se pobila. Sam Bog ve, zakaj to počnemo. Mislim, da je morda še sam pozabil, zakaj. Zbogom, Valižan. Pokazala sva jim, ali ne? Pokazala sva jim, da je mogoče rešiti vsako težavo, če si ljudje le zaupajo. To je vse, kar je potrebno, kajne?"
Pritlikavi Valižan je nejeverno zmajal z glavo in vzel vrv. "Švabček, fant moj, če bi naju pustili skupaj za kakšno uro ali dve, bi lahko uredila vso to zagamano zmešnjavo. Ne bi bilo več žalujočih vdov in jokajočih otrok, ne v moji ne v tvoji dolini. /.../"
/.../ "Pazi nase, prijatelj, in vso srečo. Auf Wiedersehen." /.../
"Tudi tebi, fant moj," je za njim zaklical Valižan.


Koliko hudega se zgodi samo zato, ker se ljudje ne znajo (ne znamo) dogovoriti in se držati pametnih dogovorov.

Michael Morpurgo: Grivasti vojak,  Hart založba 2012

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/96290/michael-morpurgo-grivasti-vojak

http://www.delo.si/druzba/panorama/generacija-d-grivasti-vojak.html

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
27
Ana Kos
0
Jan 04, 2015
Anka <3
#27
Anka Klemenčič
1
Jan 04, 2015
Res je Ana.....
#26
Ana Kos
0
Jan 04, 2015
Anka, še kako te razumem.
Jaz težko sprejemam to, da česa ne morem narediti, vsaj ne tega, kar sem vedno delala sama ...

Rasti človeško pa gotovo pomeni tudi to, da sprejemamo, da vsega ne moremo sami ... da se naučimo tudi prositi ...
Tako se učimo tudi hvaležnosti ...
#25
Ana Kos
0
Jan 04, 2015
Azra,
resnično ne bi smelo biti tako, da človek, ki je zdrav in močan, ne dobi dela. Da si ne zasluži vsaj za preživetje sam.
Morali bi vse sorta prevrednotiti, narediti na novo.
Častno je delati ... bolj častno kot prejemati pomoč.
Dejansko gre za to, da bi naj bila ponudena, ponujana pomoč resnično potrebnim in da bi ti ljudje pomoč mogli sprejeti, ne da bi se čutili ob tem ponižane.
#24
Anka Klemenčič
1
Jan 03, 2015
Azra in Ana...očitno smo nekateri taki, da nam mora iti že zelo hudo, da kar koli prosimo....nekateri pa se celo okoriščajo....so brez sramu.....meni naprimer je že za kakšno težko fizično delio ki ga po operaciji hrbtenice ne smem več delati , težko prositi.....
#23
Azra .
1
Jan 03, 2015
Ana, prav imaš. Poznam kar nekaj ljudi, ki jih je sram. Celo življenje so imeli dovolj vsega in ena napačna poslovna poteza jih je pripeljala v bankrot. Poznam nekoga, ki nima ne za hrano, ne za stanovanje, pa nikakor ne more zbrati moči, da gre po pomoč. Sploh, če je v majhnem mestu, kjer vsakdo vsakogar pozna. Najbrž je v Ljubljani lažje.
Poznam pa tudi nekoga, ki ima dovolj, pa ga prav nič ni sram po pomoč.
Veš Ana, ta pomoč enostavno ni pravilno urejena.
Zakaj rabi pomoč nekdo pri 30 letih? Ki je zdrav in lahko dela? Tega enostavno ne razumem.
Mene osebno bi bilo sram prositi za pomoč.Sem bila tudi sama v takšni situaciji, pa sem si raje posodila, kot prosila za pomoč.
Ampak, vsak dan bolj ugotavljam, da nekateri res nimajo delovnih navad in potem je najlažje dobiti socialno pomoč, katero zagotavljamo mi davkoplačevalci. Mi pa lepo molčimo in plačujemo, kot da se ne bi zavedali, da gre ta denar iz našega dela. Kot bi nas napadla kakšna bolezen, ki se ji reče "poneumljenost".
#22
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Rado,
v srednji šoli smo morali na strelišču za oceno streljati z vojaško puško ... Grozno je bobnelo, ko so streljale sošolke. A ko sem streljala jaz, ni bilo tako hudo. ;) Gotovo je najbolj hrupno tisto, ko ustrelijo drugi. Človek sam ima pa toliko dela sam s seboj in svojo puško :)))

Če bi bila jaz v vojski, ki bila sanitejka :)

Moški imate pa res radi pokanje, tako vidim tudi pri nekaterih "svojih" :)
#21
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Azra,
kdo je revež. Večkrat sem kje, ko se o tem pogovarja(mo) ... in (se) vedno znova ugotavlja(mo), da mnogi revni ne pridejo tega povedat .... ne pridejo prosit ...
Kakšni pa ... ali nimajo ponosa ... ali pa ga premagajo ... ali pa jim ponos pomeni nekaj drugega ... Dejstvo je, da bi naj bilo res tako, da bi človek mogel in smel reči: "V stiski sem, pomagajte mi, prosim!" In moralo bi biti tako, da ta človek ne bi bil potem v svoji revščini osramočen, pač pa sprejet z ljubeznijo.
Kakšni ljudje ne upajo povedati, da so na robu preživetja ... kakšni ljudje pa zlorabljajo vse zakone in luknje v njih ... In usmiljena srca neizkušenih ljudi ...

V vseh časih je bilo polno takih in drugačnih ljudi ...
Le kako bi se dalo ljudi vzgojiti? Tako, da bi jim bilo v čast, če nikjer ne goljufajo?

Vse dobro tebi, Azra!
#20
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Anka, res, ognjemet je lahko prav lep ... pokanje petard pa nikoli ni lepo.

Vendar bi se jaz kljub vsemu z veseljem odrekla vsemu pokanju in ognjemetom ...
Koliko lepega je tako v naravi.
In silvestrovanje ob lučkah in svečkah je vendar prav tako lepo!
No, če bi jaz ne imela otrok, bi verjetno še lučk ne prižgala več ...

Vse manj se mi zdi potrebno ... vse manj je stvari, ki jih res potrebujemo ... (Res je pa, da je včasih dobro kaj narediti, celo imeti za praznik ... ker potrebujemo tudi praznike ...
#19
Komentar izbrisal uporabnik
Rado K.
0
Jan 03, 2015
"ampak jaz nikoli nisem marala pokanja ... "
Saj Ana,
zato pa na vojno gremo večinoma moški.
#17
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Azra,
vidiš, jaz tudi tako razmišljam ... Koliko denarja gre za to "sranje", koliko denarja itak človeštvo zmeče za vseh vrst sranja ... :((((((
#16
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Rado, karbid? Spomnim se, da so nekateri pokali z njim ... ampak jaz nikoli nisem marala pokanja ...
#15
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Dajana, veš, moj mož pravi, da navzdol pomagajo vsi hudiči.
Kaže, da je še kako res to, da je še kako res tako.

Človek se trudi za nekaj dobrega, ponavadi prigara dobre sadove, redko mu kar padejo v naročje.

A ko naredi nekaj slabega, se marsikdaj prišlepa zraven še toliko čudnega ... slabega ...

Ena nezvestoba (samemu sebi, drugim) potegne za seboj še mnogo nezvestob ...

Tako je to.

Kakšni ljudje, na srečo, ostajajo vse življenej idealisti ... upajmo, da bo takih vedno vsaj toliko, da nekako potegnejo svet naprej ...
#14
Ana Kos
0
Jan 03, 2015
Pasja bombica,
naj bo kakorkoli že v naši državi, MORAMO delati za to, da bi bilo bolje!

Biti samostojen je lahko to, da človek/država prevzame vso odgovornost zase in v skladu s tem živi, dela ...
#13
Anka Klemenčič
1
Jan 02, 2015
Azra, tudi tebi naj bo bogato z zdravjem, z mirom v srcu....z božjim blagoslovom!
#12
Azra .
1
Jan 02, 2015
Anka, to pa je tema, o kateri v mojih krogih debatiramo že nekaj dni. Te socialke bi res treba ukiniti oz. na novo določiti mejnike kdo naj bi spadal v to skupino.
Pred časom sem bila pri družini, ki prejema te pakete s hrano in kuhinja je polna neodprtih paketov, v kopalnici pa 30 raznoraznih parfumov.

Res je, obstajajo tudi reveži, ki so zelo potrebni pomoči in zato je treba najprej postaviti definicijo "revežev". Ne pa, da to dobivajo pomoč takšni, ki do nje ne bi smeli biti upravičeni.

Anka, pa Srečno Novo leto ti želim in predvsem veliko zdravja!
#11
Anka Klemenčič
0
Jan 02, 2015
Azra, se strinjam, zato se tudi človek vpraša od kod mojim sosedom toliko denarja....vse to je naš denar, saj vsi živijo od socialke....jaz tega ne kupujem, raje plačam račune, njim jih ni potrebno
#10
Anka Klemenčič
0
Jan 02, 2015
Jaz sem že nekaj pisala o tem.....mene motijo poki petard, saj gre pri njih le močan pok, kateremu ob neprevidnosti botrujejo lahko še poškodbe.....a rakete so mi pa lepe, vse tiste zvezdice so mi čarobne.....
letos so imeli naši sosedje ( romi) skoraj enourni ognjemet nekaj minut po polnoči, s tem, da so tudi pred božičem že pokali......ko jim je vsega zmanjkalo, so bili slišni rafali.....
Ni pa to nič v primerjavi z nekaj let nazaj, ko je praktično ves december pokalo ( petarde) , včasih je počilo tako, kot bi kakšna bomba kam padla.....pa streli, rafali....zdaj so pretežno le rakete, tako da me več ne moti in se mi zdi vse bolj mirno. V drugem naselju na drugem koncu mesta so menda pa še vedno po starem.....
#9
Azra .
1
Jan 02, 2015
Jaz pa vsako leto pomislim ob teh petardah, koliko denarja gre za to "sranje" in koliko lačnih otrok bi lahko nahranili s tem denarjem.
#8
Pokaži več komentarjev
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2015-01-02 00:01:18 (Jan 02, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
Sveta glava
Ryanova hči
Povodni mož v Svetem pismu
Anketa o uporabi mobitela
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
Avgust 2019
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031

Oglasi

2661.) kriv - jason pinter

Kategorija: Šport

Cena: 25 €

4691.) nomadi brez oaze  -  boris pahor

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5885.) vidna tema - izpoved o depresiji - william styron

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 12.99 €

6455.) oj, hišica očetova - cilka dimec žerdin

Kategorija: Naravoslovje

Cena: 9.99 €

6983.) luč fantastike - terry pratchett

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

https://www.naravni.si/blog/filtri-za-vodo/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

dober dan,   ste v kakšni finančni krizi? ali vam je banka zavrnila posojilo? ali potrebujete posojilo? ne skrbite več, ker je podjetje, ki je tu, da vam pomaga, daje posojila tako posameznikom kot podjetjem od 2000 evrov in več, obrestna mera je dostopna. če vas zanima, se lahko s svojimi prošnjami obrnete na hopkinsonloan@outlook.com.   hvala.  

Kategorija: Storitve

Cena: 10 €

v kolikor igrate igre na srečo, spremljate športi in radi tudi stavite, imate sedaj možnost, da ob registraciji na spletni strani: https://www.betsonhand.com/sl/william-hill/william-hill-bonus/ prejmete tudi william hill bonus.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

vas zanima kakšna znaša pokritost lte 4g omrežja pri enem izmed večjih operaterjev v sloveniji. na njihovi spletni strani si lahko ogledate zemljevid: https://www.a1.si/omrezje/hitrost-interneta-4g-lte

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

https://www.naravni.si/tehnologija/filtri-za-vodo.html

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

v kolikor razmišljate o nakupu kvalitetnega mobilnega telefona in zanj ne želite odšteti celega premoženja, je smiselno, da razmislite o nakupu samsung galaxy a7. zmogljiv telefon po ugodni ceni, ki vas bo zagotovo navdušil. več lahko najdete in preberete na naslovu: https://www.a1.si/telefoni/samsung-galaxy-a7-zlata

Kategorija: GSM telefoni

Cena: Pokličite za ceno

računalnik all in one envy velja za premium izdelek hp.  z top procesorjem in ločeno grafično kartico, nudi hitro in zmogljivo delovanje.  primeren tudi za zahtevne igerce!     

Kategorija: All-in-one računalniki

Cena: 1499 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj