Slavenka Drakulić: Kot da me ni

Objavil/a Ana Kos, dne 2014-12-01 ob 09:58:23

Pred časom sem brala knjigo Kot da me ni, napisala jo je Slavenka Drakulić.

Knjiga prinaša zgodbo, polno težkih zgodb iz časa vojne v Bosni in Hercegovini. Osrednja oseba je S., učiteljica v neki vasi, ki jo kot toliko drugih ljudi odpeljejo v taborišče - samo zato, ker ima nepravo kri. Kri velja po očetu, tako da mamina srbska kri ne šteje.

Od trenutka, ko so se oboroženi možje prikazali v njihovi vasi, je sleherna med njimi razosebljena. Zdaj so le še bolj izničene, zvedene na gručo podobnih bitij ženskega spola, iste krvi. In tu šteje samo kri, prava kri vojakov proti nepravi ženski krvi.

V taborišču se srečujejo z nasiljem vseh vrst. Že kar takoj se naučijo odmisliti marsikaj, kar se dogaja - za lažje preživetje.

Med taboriščnicami izbirajo tudi določena dekleta in ženske, ki jih odpeljejo v "žensko sobo". Njih edino "delo" je, da so na razpolago vojakom, ki prihajajo nasilni in v glavnem pijani.

Berem neko knjigo o spolnih zlorabah, jasno piše, da posiljevalcu ne gre za samo spolnost, temveč za nasilje, za nadvlado, za to, da poniža in oblada žrtev. Marsikatera od teh žensk niti ne preživi tega nasilja nad njo.

Od tu izvira naslov knjige - kot da me ni ... Skušala je odmisliti to, kar se dogaja ta trenutek z njo, duša se odseli, da preživi. Telo kot da ni njeno.

Ko prvi izmed njih prodira vanjo, S. začuti hipno bolečino. Potem ne čuti ničesar več, razen suvanja, zavoljo katerega se miza pomika vse bliže k oknu. Obrne glavo k steni. Po njej se živčno sprehaja muha z zelenim zadkom gor in dol. /.../ S. ji sledi s pogledom. Tedaj ugleda svoje noge, dvignjene v zrak in med njimi moško glavo. /.../ Znova se ozre za muho, ki že sedi na žarnici. Žarnica se narahlo ziblje. Ko povesi pogled, opazi, da so njene noge še vedno tam in da je med njimi drugi moški obraz. Tisto so, seveda, njene noge. S. si dopoveduje, da so noge njene, a jih v resnici ne čuti. Kot da me ni, pomisli. Kakor da nisem več tu./.../ Skozi umazano šipo že lahko ugleda dvorišče ... /.../ Dan je lep, sončen. /.../

Zaradi njihovega grobega mikastenja miza še vedno drsi po linoleju. /.../

Ne občuti bolečine. Nekaj v njej se je dokončno razpolovilo. Čisto mirna je in povsem zunaj sebe. /.../

Potem škorenj na prsih. Od tope bolečine je ob sapo. “Odpri usta,” zarenči moški glas. Stoji nad njo z razmaknjenimi nogami. “Odpri usta.” S. odpre usta. Dolg curek scaline. “Žri,” ukaže, “te bom že naučil ubogati.” Poskuša požirati. Seč je topel, sili jo na bruhanje. Kašlja in bljuva hkrati. Oklofuta jo. Tedaj začne goltati, ubogljivo kot otrok, toda on še naprej maha po njej, kot bi mu bilo to v posebno veselje. /…/ Čisto vseeno ji je, kaj bodo storili z njo.
Zadnje, česar se spominja, so udarci, to, kako vojak zamahne po obrazu, prvič, pa spet in spet .. Nato izgubi zavest.

Marsikatera pride čisto uničena nazaj v skupno sobo, potem se zgrnejo druge okoli nje in ji čistijo rane in tolažijo ...

Naposled je vročina padla. Prebuja se. Ustnico ima znotraj preklano, obraz zabuhel od udarcev. Boli jo sleherni del telesa: še zmeraj čuti žgočo bolečino v drobu, razbolele sklepe rok, hrbet in mišice, zaradi česar se komajda zgane na žimnici. V teh nekaj dneh se je bolečina naselila vanjo kot v lastni hišo. Občutek ima, kakor da si jo nekaj nasilno prisvaja. Neka dotlej neznana bolezen je prešla vanjo in jo zdaj razjeda. S. si ni mogla predstavljati, da lahko moško telo stori takšno nasilje nad žensko, da jo tako silovito nadvladuje, da se pred njim ne more postaviti v bran.
Zdi se ji, kot da ni več cela.

Marsikatera ne preživi ... Kot recimo T., ki se ne vrne v sobo ...

A. se sicer vrne, toda ...

Oseba, ki se je drug večer vrnila v "žensko sobo", ni bila več A. Ne prepoznajo je. Njen videz spominja na A, a vsem je brž jasno, da to ni več ona, da se je A. izselila iz telesa, ki je stalo pred njimi. A.-jino telo je ostalo pri življenju, sama pa je bila mrtva. Odkar so jo stražarji privedli, niti ne joka niti ne govori. /.../ Njene oči so črne luknje, ki ne prepuščajo svetlobe.

Na prsih, čelu in hrbtu ima z nožem vrezan križ in štiri črke S, v cirilici, kakor štiri podkve. Sesirjena, počrnela kri se je nakopičila v zarezah in od daleč je videti, kot bi bili znaki skrbno izpisani z barvo. Le da je rana na hrbtu globoka in odprta: vsakokrat ko se premakne, zazeva rožnato meso. Leži na boku. N. prinese lavor s toplo vodo in potem jo dekleta ihte umivajo. Voda v lavorju je obarvana svetlorožnato, kakor njena lica. Čez tri dni A. umre. Vojak, ki je prišel pred tremi dnevi ponjo, je bil nekoč prijatelj njenega brata ...

S. najde v zapuščini ene od teh, ki ni preživela, ličila. Namaže se ... Gre med ostale ...

Dekleta debelo gledajo, zaskrbljena so. J. ji potipa čelo. “Odstrani si ličilo,” reče. “Taka si kot kurba.” Zakorači jo in se skloni, kot da jo bo udarila po obrazu. Jezna je, izdaja jo rezkost glasu. “Ampak zakaj se huduješ,” jo vpraša S., “saj vendar sem kurba. Me vse smo.” J. ji zdrgne obraz z mokro brisačo. /…/
Lepa za fante, na glas ponovi. Kajpada, ugajati jim. Smehljati se s pobarvanimi, rdečimi ustnicami tem fantom, sovražnim vojakom. Smehljati se in jim govoriti : “Zlezi v moje naročje!” Mirno požirati grozo, kakor spermo. Hliniti, da ne gre za prisilo, marveč za zabavo, v kateri uživa. Morda bodo potem pozabili, da jo morajo posiliti.

Pretresljiva je tudi zgodba E., njo kličejo za zdravniške usluge, je medicinska sestra in zna tudi v praktično nemogočih okoliščinah mnogim lajšati telesne in duševne bolečine. S seboj ima hčerko rosnih let. Zanjo bi vse naredila.

Tik preden se začne izmenjava, drugi dan jih odpeljejo v okolico Zagreba, E. naredi samomor. S. ne more razumeti, kako je to mogoče, saj je bila vedno čutiti pogumna, močna ... Potem N. da S. poslovilno pismo: Draga S., oprosti. Jaz sem pobrala zlatnino, tebi in drugim ženskam. To sem storila zaradi male. S tem sem podkupovala vojake, da so jo pustili pri miru. Upam, da razumeš. Včeraj sem doumela, da je bil ves moj trud, da bi jo obvarovala, zaman. Ne morem več. Zbogom, tvoja E. Pismu je bilo priloženih sto mark in hčerkin zvezek z risbicami. S. razmišlja, zakaj ji ni povedala E. za svojo skrb. Sama bi ji dala zlatnino. Tako je pa bila jezna in prizadeta zaradi kraje. A razmišlja dalje, da ni rečeno, nikakor ni rečeno, da bi ji dala zlatnino, da bi razumela njeno skrb za hčer. /.../ Deklica jih nima niti dvanajst, drobna je, neopazna in suhotna./.../

S. je utrujena, najraje bi legla k mrtvi E., jo objela in zaspala. Toda pripraviti se je potrebno na odhod.

S. misli, da je deklica med njimi. Kdo bo odslej skrbel za malo, se vpraša. /.../ "Ali je mala z njimi?" se obrne k N. Ta odkima, nato se nekajkrat hitro pokriža. Vse je v njenih kretnjah, vsa možna pojasnila. "Mrtva je," reče. "Posilili so jo. Sinoči."

S. nenadoma zdvomi, da bo imela dovolj moči za novo življenje.

Na poti proti Hrvaški prenočijo v porušeni vasi. Mlado posiljeno dekle rojeva. S. ji pomaga pri porodu. Povejo ji, da je bila posiljena že prej, v šoli.

Nekega večera še v taborišču je, ko še ni popolnoma dojela, da se o tem ni mogoče pogovarjati, vprašala M., kaj bi storila, če bi bila noseča. M. je odložila pletenje, povesila glavo in za hip obmolknila. “Če bi se zgodilo meni, bi otroku lastnoročno zavila vrat,” je odgovorila z glasom, ki ni trpel ugovora, ker je sodba dokončna.

Zdaj v porušeni vasi: dekletova mati odnese prezgodaj rojenega otročka, ki morda sploh še ni utegnil zajeti sape ...

S. je bila navzoča pri umoru otroka, ki ni bil ničesar kriv, ki ni utegnil niti zadihati, pa ga je že doletela smrt. Morda sploh ni zajel sape. Niti dihnil ni na tem svetu. Kakor da se ne bi nagledale že dovolj smrti, se ženske podrejajo isti krvavi logiki, po kateri biti naš pomeni življenje, biti njihov pa smrt. Tudi one zlahka ubijajo in v tem je zmaga vojne logike.

/…/ Pri sebi skuša najti opravičilo za njeno ravnanje. Vojna, vojna jo je prisilila, da je to storila. Ampak enako opravičilo lahko najdejo tudi tisti, ki so začeli vojno in to žensko pahnili v moritev. Če se vsi izgovarjajo, da so primorani ubijati, ker je vojna … Mar  je takrat človek zares popolnoma oropan izbire?

Tudi taboriščniki lahko izbirajo, pa čeravno njihove odločitve včasih vodijo v smrt. /…/

Potem pridejo v taborišče na Hrvaško, tam S. pri zdravniku zve, da je noseča ...

Ugotovi, da je za splav prepozno, sklene, da bo otroka dala v posvojitev.

Od dneva, ko je zvedela, da je noseča, ničesar ni sovražila bolj od tega bitja. /.../ Tako sovraštvo je težko preživeti. Tudi sama ga je mukoma prenašala. Ko se je ponoči prevračala po postelji in čutila, kako se je tisto tuje telo premikalo v njenem trebuhu, je nad seboj uzrla njihove obraze, obraze moških, njegovih očetov. Brezimni moški, zvečine pijani. Ni vedela, koliko jih je bilo. Toda zapomnila si je oči, morda obraz ali roke, vonj, dostikrat smrad katerega izmed njih. Vsak bi lahko bil njegov oče.

S skupino beguncev odpotuje na Švedsko. Tam sreča prijateljico iz starih "še dobrih" časov, njeni so se selili že zdavnaj. Prijateljica jo vzame k sebi domov.

Ko ji pove S. za nosečnost, ji pove tudi, da bo otroka dala v posvojitev.

Prijateljica je ne razume, čuti S.

G. zamišljeno meša kavo, nato začne z žličko narahlo potrkavati po mizi. “Hotela sem samo reči, da po mojem ta otrok ni ničesar kriv,” pojasni. S. bi ji rada odgovorila, da se ji zdi čudno, ker ji omenja otroka. Kot bi ta že  obstajal in jokal v sosednji sobi. Kako je mogoče, da ne vidi nje, ki sedi tukaj in jo gleda? Zakaj govori o otrokovi nedolžnosti, ne pa o njeni? Je morda  S. kriva? V čem je njena  krivda?  Kako se skriti pred pravičnki, kot je G. , ki si domišljajo, da vedo, kaj je v takšnem primeru najbolje? Strašno je, da imajo zatisnjenae oči in gluha ušesa /…/ Dobronamerni so, kakopak, toda gluhi. Potem gresta do psihologinje. ... povedala ji je, da je bila posiljena. Toda kot da so ju njene besede oplazile, ne da da bi jih zares dotaknile. (prijateljice in psihologinje)

Rodi fantka. Mislila je, da ga bodo takoj odnesli, oni pa, kot da ne razumejo njene želje ... njenih besed, večkrat izrečenih in poudarjenih.

Ne vzame ga v roke. Noče se ga dotakniti. Če bi se ga le enkrat, bi postala odgovorna zanj, se ji zdi.

Nekoč je sanjala o tem, da bo imela otroka. Pred vojno.

Medtem je postalo življenje nekaj drugega, neprepoznavnega. /.../ Vojna, to je vsak posameznik, tisto, kar se je pripetilo prav njemu, način, kako se mu je dogajalo, kako mu je spremenilo življenje. Zanjo je vojna ta otrok, ki ga je morala roditi.

S. ne more več odvrniti pogleda od otroka. Kaj bo z njim? Koliko takih otrok bo prišlo na svet, pa njihovi očetje tega ne bodo vedeli? M. ji je nekoč povedala, da so se med posilstvom vojaki usajali, da bo rodila njihovega, srbskega otroka, in da bodo vse Muslimanke prisilili, da bodo rojevale srbske otroke. Kje so zdaj ti vojaki? Če se bodo otroci rodili, se bodo rodili tem ženskam, in o njihovi usodi bodo odločale one, ne pa njihovi neznani očetje. In nobeh teh otrok ne bo vedel, kdo je njegov pravi oče. Matere se jim bodo odpovedale in jih oddale v posvojitev. Nekdo tretji jim bo dal ime in priimek, jezik in domovino.
Otrokom vojne je vsekakor usojeno, da bodo odraščali v laži.
Tudi če se primeri, da bo katera od njih zadržala otroka, mu bo morala lagati. Morala si bo izmisliti očeta, družino, preteklost zanj … Kaj je močnejše, pravica do očeta ali pravica do resnice, se sprašuje S., sklonjena nas njegovo posteljico. Odgovor že sluti. Povedati resnico bi pomenilo dodati novo krivico tisti, ki je bila že storjena.
/.../

Zre v bitje, ki ni več del nje, ki ji ne pripada. Prav tako ji ne pripada niti njegova prihodnost. Verjame, da je popolnoma odvezana odgovornosti zanj, a je vseeno zadovoljna, da ga je rodila, da mu je namesto smrti podarila življenje. Kako zlahka gre v pozabo, da smrt pušča sledi tudi na tistem, ki jo je povzročil, si misli S.

V sobi sta skupaj z Maj, ki je rodila deklico. Ta deklica ima ime, priimek, oba starša, državo, varnost.

Maj je zaspala. Gleda njene dolge lase, oroselo čelo in razpeto srajco. Koliko je stara? Na nek način ji je blizu, druži ju občutek teže minulega meseca, bolečine, pa trud, da bi iztisnili otroka, krči, krvavitev, izčrpanost … Kaj vse bi ji lahko povedala o svojem telesu, ki živi mimo človekove volje, o posebnem hlapčevanju telesu, ki ga poznajo samo ženske. Vendar kot da se življenje, sleherno življenje v tej deželi odvija v neki drugi razsežnosti, kjer je ljudem prihranjeno najhuje. Obstajata strah in bolečina posameznikov. Ne pa vseprežemajoče strašnosti vojne, v kateri ženske nič več ne varuje pred moško okrutnostjo.

Tedaj nenadoma razume sne, ki se ponavljajo, in ve, zakaj se ponavljajo: Če je on pozabil nanjo, svojo žrtev, je ona tista, ki ne sme pozabiti, niti nanj niti na svojo preteklost. Rablji potrebujejo pozabljenje, toda žrtve ga ne smejo dopustiti.

Zgodba je zapisana v lepem jeziku (v prevodu Sonje Polanc), S.-jina razmišljanja so živa, so resnična. Mnoge druge žrtve vojne verjetno niso šle v tako širino.

S. noče vspostaviti kontakta z Maj. Noče dojiti otroka, potem mu dajo jesti po steklenički. Ne razume, zakaj ga ne odnesejo. Saj je povedala, da ga da v posvojitev.

Dogaja se proti jutru. Mali je vznemirjen, začel je jokati. Najprej potihem, nato vse glasneje. S. se zboji, da bo njegov jok prebudil Maj in Britt. Dvigne ga iz posteljice in vzame v naročje, da bi ga pomirila. Mali še naprej joka. S. si odpne spalno srajco. Mleko kaplja. Zarine bradavico fantičku v usta. Mali lačno sesa. S. čuti, kako se njegovo telesce popolnoma sprošča. Čvrsto ga privija obse, ko ji solze polzijo po obrazu, po vratu, po prsih.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
2
Ana Kos
0
Dec 03, 2014
Ja, zaradi sočutja ...
Hvala za (o)glas ...
#2
Vin Kos
1
Dec 02, 2014
Zaradi sočutja smo živi . . .
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-12-01 09:58:23 (Dec 01, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
Sveta glava
Ryanova hči
Povodni mož v Svetem pismu
Anketa o uporabi mobitela
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
November 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Oglasi

bi radi imeli rjuhe v takih barvah, ki se ujemajo s prevlekami za odeje in vzglavnike? kupite jih lahko pri https://minu.si/collections/rjuhe. še lažje pa je, če pri njih naročite kar celotno posteljnino. preverite njihovo ponudbo.  

Kategorija: Spanje

Cena: Pokličite za ceno

če vas zanima, kje lahko prespite v okolici bohinjskega jezera, je najbolje, da preberete ta članek: camping bohinj - https://www.altitude-activities.com/all-you-need-to-know-about-camping-bohinj.  

Kategorija: Počitnice

Cena: Pokličite za ceno

iphone, running ios 13. earpods with lightning connector. lightning to usb cable. 5w usb power adapter. documentation.   contact name: henry gustavo email: h.gustavo@outlook.com gmail: henrygustavo209@gmail.com skype: enquiry-musicalstore whatsapp: +1(825) 994-3253    

Kategorija: IP telefoni

Cena: 1000 €

potrebujete novo odejo za vašo posteljo? na minu: https://minu.si/collections/odeje so vam na voljo različne prešite odeje, rjuhe in moderne posteljnine. preverite njihovo ponudbo še danes.  

Kategorija: Spanje

Cena: Pokličite za ceno

6582.) matematičnestrture ii

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

3845.) hrepenenje ostane

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5645.) kravica katra

Kategorija: Računalništvo in internet

Cena: 14.99 €

2390.) spolost skozi stoletje

Kategorija: Zdravje

Cena: 9.99 €

2701.) veiki ljudje abli svet

Kategorija: Leposlovje

Cena: 10 €

varnost pri delu na delovnem mestu in z njim povezane storitve. obiščite našo spletno stran in preverite kaj vse potrebujete za varno delo, ki ga opravljate.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

konopljina semena lahko uporabljamo kot samostojno živilo, saj vsebuje veliko beljakovin. lahko pa jih uporabimo kot dodatek pri solatah, juhah ali pa pri peki kruha. več info: https://be-hempy.si/izdelek/oluscena-konopljina-semena/

Kategorija: Prehranska dopolnila

Cena: 9 €

7747.) zlati faraon

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 10 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj