Šarec, a to je to? Tako hitro? Nisi ti ravno neki material ali pa karakter, a ne?

Objavil/a Forum !, dne 2019-06-28 ob 06:52:38

Piše: Rado Pezdir

Abanka je bila sistemska banka, ampak ne v smislu običajnega delovanja bančnega sistema, temveč v smislu konsolidacije raznoraznih tranzicijskih imperijev, bodisi na desno bodisi na levo.

Z junijsko prodajo Abanke ameriškemu skladu Apollo in odprodajo 10 odstotkov paketa delnic Nove Ljubljanske banke se je končala zadnja epizoda udbovskega bančništva, v zadnji inkarnaciji prepoznanega kot banksterstva. Kljub temu da nas je ta epizoda v bruto znesku stala skoraj pet milijard evrov (neto škoda bo znana, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) končala svojo življenjsko dobo), je bilo vredno. Sitem vzporednega mehanizma, ki je nastal na relaciji med nekdanjo partijo in bančništvom in ki se je razvil v svojih rudimentarnih oblikah pod Nikom Kavčičem, je mrtev. Možnost, da se ga obudi od mrtvih, je za nekaj generacij nična, in to je fantastična novica kljub že omenjeni petmilijardni ceni.

Zadnja etapa, torej prodaja Abanke, je bila precej luzerska, kombinacija dokumentarca (Brezno), za katerega je napisal scenarij Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Televizija Slovenija pa ga je predvajala, ter bizarnega tvita predsednika vlade Marjana Šarca pa je razkrila vso nemoč omrežja v bančnem sektorju. Enostavno je izginilo iz obtoka. Toda preden do konca pokopljemo omrežje v bančništvu, se - samo zato, da evforija ne bo prevelika - spomnimo, da v nekaterih sektorjih omrežje še kako zelo prosperira, prednostno seveda v zdravstvu, energetiki in gradnji infrastrukture. Ob smrti Abanke pa velja razkriti tudi, kako je Marjan Šarec že po letu dni postal marioneta omrežja. Njegov tvit, naj se zaustavi prodaja Abanke sumljivemu skladu (mislil je seveda na Apollo, ki upravlja skoraj 250 milijard evrov premoženja, torej nekajkratnik prihodkov državnega proračuna, ki jih Šarec ne upravlja, ampak deli), skriva staro bolezen omrežja, naj se v naročje banksterjev za vsako ceno vendarle vrne vsaj kak del bančnega omrežja. Ob smrti Abanke (v katero je bila pripojena tudi Banka Celje) je na mestu, da se spomnimo največjih hitov tega dela banksterskega omrežja. Če ne zaradi drugega, zato, da se ne pozabi, katere interese in privilegije je v zadnjem trenutku želel zavarovati Šarec. Epizode, ki bodo sledile, lahko razumete tudi kot način delovanja, ki ga je želel ohraniti predsednik vlade kot preferenčni pristop h konstituiranju bančnega trga.

Prav pa je, da dam še eno pojasnilo: vse, kar boste prebrali, izhaja iz javno dosegljivih informacij in baz podatkov, zato nič od navedenega ni stvar kakršnekoli bančne zaupnosti.

UPRAVLJALCI OMREŽJA

Zame najpoučnejša epizoda, ki najbolje ponazori, kaj je bila Abanka, je vezana na nizozemsko podjetje Hiko Investment. To podjetje sta ustanovila Kolektor (51-odstotna udeležba kapitala) in Diamond (49-odstotna udeležba kapitala), hčerinsko podjetje novogoriškega Hita. Nekaj mesecev po ustanovitvi je podjetje na Abanki zaprosilo za kredit. S temi sredstvi je nizozemsko podjetje v slovenski lasti ustanovilo svoje hčerinsko podjetje Hickole Corporation v davčni oazi na karibskem otoku Curacao. To karibsko podjetje pa je ustanovilo nova hčerinska podjetja v Peruju: Euro Corporation, Euro Casino in LAAB Delfinos. Vsa tri podjetja so se potem združila v nekakšen konzorcij in v Limi kupila dva hotela z igralnicami (Los Delfinos in Royal Place). Celoten perujski igralniško-hotelski portfelj je bil na koncu prodan, kupnina je odšla neznano kam, kredit pa Abanki ni bil vrnjen. In kdo je bil tedaj med glavnimi lastniki Abanke? Hit, Kolektor in Daimond. Zanimivo, kajne? Še več, morda veste, kdo je bil v času tega kreditnega posla v nadzornem svetu banke? Recimo Stojan Petrič iz Kolektorja (danes tudi lastnik časopisne hiše Delo; op.u.) in Srdjan Tovornik iz Hita. To je bila Abanka, ki jo je Šarec hotel rešiti iz rok sumljivih skladov tipa Apollo.

V zvezi s Petričem in Abanko smo pred leti spremljali še eno izjemno zanimivo transakcijo. Dovolite mi, da vas spomnim, vzvod česa vsega je bila Abanka. FMR, d. d., iz Kolektorjevega omrežja je posodil 9,1 milijona evrov drugi družbi iz omrežja Kolektorja, to je Fond, d. d. S tem denarjem je Fond odkupil 6,66-odstotni delež v Kolektorju, ki sta ga imela v lasti Abanka in Vipa Holding. Naj vas samo opozorim, da v trenutku, ko poteka ta transakcija, Kolektor lastniško in (preko Petriča) nadzorno sedi v Abanki. Dobre štiri mesece kasneje, konec aprila 2008, Fond ta delež proda naprej nepovezanemu podjetju Salonit Anhovo, in sicer za 9.665.570 evrov (sicer zataknjenemu v omrežju Vipe). Vsekakor odličen posel. Fond je v nekaj mesecih zaslužil dobrega pol milijona evrov. Toda zgodba se zaplete. Salonit Anhovo kupljenega deleža ne plača, zato mu Kolektor posodi 10,39 milijona evrov (zanimivo, vrednost deleža še kar narašča). Salonit Anhovo v zavarovanje kredita seveda zastavi 6,66-odstotni delež Kolektorja. Salonit Anhovo posojila nikoli ne vrne, Kolektor pa zaseže 6,66-odstotni delež, ki je startal pri Abanki in Vipa Holdingu in se pripeljal domov. Priročno ni bilo zgolj to, da je bila v središču posla transakcija z lastniškim deležem Kolektorja, ki je bil solastnik Abanke, ampak tudi to, da Salonit Anhovo, čeprav je dobil kredit od Kolektorja, tega ni vrnil niti ni prodal deleža, s katerim se je trgovalo, da bi dobil denar za vrnitev dolga. Raje so počakali, da se unovči zavarovanje. Zanimiv posel, kajne? To je bil tudi zadnji posel Abanke, ko je bil Petrič še v nadzornem svetu te banke. Potem je odstopil. Ker bi rad nadaljeval prikaz te banke omrežja, se pri Kolektorjevi vlogi ne bi več zadrževal, opomnil bi vas le na morda že pozabljeno epizodo s korejskim Sinyungom, kjer je Abanka neposredno vstopila v konsolidacijo Kolektorjeve poslovno-lastniške mreže. Morda res samo za pet dni, pa vendarle.

BANKSTERJI Z BLAGOSLOVOM

Prestopimo še malo na drugo stran in poglejmo, kako se je rdeče bančno omrežje zlilo s cerkvenimi kleptomani v podobi Zvonov v primeru Abanke. Danes se zdi, da je šlo vse skupaj v pozabo, toda Cerkveni Zvon 1 je bil eden od največjih lastnikov Abanke. Solastnik Abanke Zvon 1 je bil solastnik marsičesa, toda za našo zgodbo je zanimivo predvsem lastništvo hrvaškega privatizacijskega sklada PIF Slavonski. Leta 2009 je Zvon izstopil iz sklada PIF Slavonski, in sicer tako, da je delnice tega sklada prodal Abanki. Še enkrat, Zvon 1 je bil v času te transakcije eden od večjih lastnikov Abanke, torej je lastnik prodajal premoženje banki. Oprostite, nisem bil natančen, lastnik in kreditojemalec je banki prodajal premoženje. Precej incestuozno, kajne? Abanka deleža v PIF Slavonski (nekaj čez 20 odstotkov) ni obdržala, ampak je s svojim kreditojemalcem - Državno založbo Slovenije (DZS) sklenila terminsko pogodbo o prodaji. Povedano najbolj enostavno, paket delnic hrvaškega sklada je potoval od Zvonov prek Abanke do DZS. Kako je DZS financiral to terminsko pogodbo? Ne vem, vprašajte Darka Majheniča in Harija Furlana. Brez kakšne posebne teorije zarote pa konstrukcijo posla lahko zaprete sami, upoštevajoč, da so bili Zvonovi lastniki Abanke in da so prek nje prodajali delež hrvaškega sklada.

Toda zakaj bi DZS zanimal neki hrvaški sklad? Odgovor je enostaven. V letu transakcije je bil PIF Slavonski 4,74-odstotni lastnik Term Čatež, podjetja iz omrežja DZS. Zdaj pa dalje. Največji lastnik PIF Slavonski je bilo hrvaško podjetje Auctor, v Sloveniji bolj znano po aferi Sanader (Ivo Sanader, nekdanji predsednik hrvaške vlade). Poleti 2008, ko je prišlo do spopada za prevzem Term Čatež, kjer se je vnel spopad med paradržavnimi skladi in skupino na videz nepovezanih podjetij, ki so vršile prevzem, je Auctor od Hrvatske poštanske banke odkupil delnice Term Čatež, teden kasneje pa so ta delež prodali naprej zloglasnemu fiduciarju Hypo Alpe Adria Banke. Prevzem Term Čatež prek navidezno nepovezanih oseb je danes že zgodovina, ampak je šlo skozi. Ta multipla lastniška konsolidacija a je bila neuspešna za Abanko in Zvonove, na pa tudi za Bojana Petana, DZS in Terme Čatež, saj je Petan (danes tudi prvi človek časopisne hiše Dnevnik; op.u.) s spretno igro preživel bankstersko apokalipso in prestrukturiranje DZS.

Trikotnik Abanka-DZS-Zvon pa je bil aktiven v še enem zelo zanimivem poslu. Cerkveni Zvon 1 je prodal delež v podjetju VHA, d. o. o., ki je imelo pod seboj Vipa Holding, to pa Vipo, ki je spet imela v lasti delnice Abanke. Kupec je bilo luksemburško podjetje Towra, s. a. Drugi večji lastnik VHA, d. o. o., je bil Triplus, ta pa je bil v lasti DZS. To je rodilo zanimivo incestuozno situacijo: prvič, Towra, s. a., ki velja za tranzicijsko pošast, ki se je pojavila v precejšnjem številu tranzicijskih poslov (prevzem Pivovarne Laško, TEŠ 6, lastniška konsolidacija Term Čatež, izčrpavanje GP Bosna itd.) in je v domeni rdečega omrežja, je bila poslovni partner banksterjev Cerkve. Sprava pa te reči. In drugič, DZS je kot kreditojemalec pri Abanki s transakcijo prišel do lastniškega deleža v tej banki, in to prek pomembnih solastnikov v podobi Zvonov. Če že govorimo o konfliktu interesov in interesov omrežij, je Abanka eden izmed eksemplaričnih primerov.

ZA OKUS IN PRIOKUS

Naj bo to dovolj za oris vloge Abanke v banksterskem miljeju. Saj veste, za več informacij se v nasprotju z upravljanjem banksterskih poslov gre v zapor. Toda tudi napisano je čisto dovolj, da razumete, da je bila Abanka res sistemska banka, ampak ne v smislu običajnega delovanja bančnega sistema, temveč v smislu konsolidacije raznoraznih tranzicijskih imperijev, bodisi na desno bodisi na levo. Po vsem tem vam mora postati tudi nedvoumno jasno, kaj je začel zagovarjati predsednik vlade, svojčas veliki borec proti spornim mehanizmom delovanja levih in desnih strank. Šarec, a to je to? Tako hitro? Še Miro Cerar se je proti omrežjem boril dlje, kot si se ti. Nisi ti ravno neki material ali pa karakter, a ne?

(Rado Pezdir je magister ekonomije, profesor, publicist in komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
slavko pezdir
8
Jun 28, 2019
Kako je že zapisal B. Brecht: "Kaj je rop banke proti njeni ustanovitvi?". In mi bi lahko nadaljevali: in kaj je rop banke proti njeni državni dokapitalizaciji ter privatizaciji?!
Kot vse kaže, se zajedalsko politično-kriminalno podzemlje "ugrabljene države" s tajkuni in banksterji vred pod prisilo evropskih institucij in vladavine prava v skupnosti EU končno poslavlja od svojih neomejenih "bankomatov" v državni lasti (NLB, NKBM in A banke), davkoplačevalci pa si lahko končno oddahnemo pred permanentno grožnjo novih in novih dokapitalizacij permanentno kriminalno izčrpavanega državnega bančnega sistema s sredstvi davkoplačevalcev.
A bilo bi prelepo, če ne bi bilo neresnično.
"Nedotakljivi" paraziti na sramotno nizkih finančnih izplenih davkoplačevalskih žuljev, potnih srag in krvavih izpljunkov so si namesto državnih "sistemskih" bank že poiskali in našli nove trofejne žrtve brezsramnega parazitiranja: to so slabo vodeni in upravljani in nadzirani sistemi javnega zdravstva, državnih investicij v prometno in energetsko infrastrukturo ter gradbeništva, kjer se bo poslej odvijalo že videno "ponikovanje" in "prihvatiziranje" državnih oz. davkoplačevalskih sredstev v zasebne žepe oz. v davčne oaze.
Policija, kriminalisti. NPU, državno in specializirano državno tožilstvo bodo še naprej "učinkovito" gledali vstran in obračunavali s kurjimi tatovi in neplačniki bagatelnih položnic. Slovenija pa bo še naprej "zgodba o uspehu" in "dežela tisočerih možnosti" za nedotakljive pripadnike vladajoče parazitske kleptokracije, politične strankokracije ter drugih družbenih podsistemov pod popolnim neformalnim nadzorom, vodenjem in upravljanjem politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države."
#4
Dani Danez
10
Jun 28, 2019
Da še leta 2019 nismo opravili z Mafijsko državo, je posledica medvojnega poboja takratne narodove elite, kar se v nobeni vzhodnoevropski državi ni zgodilo; zato npr. Estonija, čeprav je manjša od Slovenije, odlično funkcionira. Prostozidarji pod ideološkim plaščem anarhizma, preimenovanega v socialno čuteče levičarstvo, omrežno prevladujoči v šolstvu, sodstu in masmedijih, lahko zaenkrat še neovirano devastirajo narod in državo, s ciljem impregnacije balkanstva na naš prostor. Se bo ta proces s krahom finančnega omrežja porušil??? ....Se bojim, da ne.
#3
borut rojc
19
Jun 28, 2019
Šarec je človek ulice, ki so ga ravno ti,katerim bi se po funkciji moral postaviti po robu, poiskali na gasilskih veselicah in rojstnodnevnih zabavah ter postavili na oblast. V tem kontekstu, ko je kot Serpentinšek spoznal, da bo namesto Spodnje Kungote in Zgornjega Kašlja, kar naenrat videl Dunaj, Bruselj, vso politično svetovno smetano od blizu, se mu je že pred volitvami, pijanemu od veselja, zareklo, ne enkrat, da bo predsednik vlade. Strici so mu povedali...Banke v tuji lasti, bi bile regulator zdrave ekonomije in posledično gospodarstva in višjega standarda ljudi. Žal smo se vseskozi soočali s kriminalnimi združbami, ki so pod krinko nacionalnega interesa, z udbovskimi metodami v državnih bankah, izvajale kriminalno prakso bivše države, po principu vzporedne ekonomije. V tem pogledu se je mimogrede oprala tudi milijarda za potrebe terorističnih akcij po Evropi...Niti danes, s temi skladi,ki niso normalni, novi lastniki bank, se ta mafija ne umika, niti bo konec te prakse. V tem pogledu se s spoštovanim g. Pezdirjem, ne strinjam. Našli bodo le druge načine finančnih transakcij in prevar. Pri samih sebi sicer ne bodo več najemali kreditov, ki jih ne bodo vrnili, bodo pa z njimi obremenili določene družbe, naposled pa še vedno davkoplačevalce. Aneksi pri gradbenih delih, recimo, so vedno dobrodošli, ko gre denar neznano kam. Ti ljudje, če jim prekrižaš pot, potem svojo resnico in prav utemeljujejo s kiji in strelnim orožjem. Šarec ima takšne okrog sebe, četudi hodi k papežu. Skrbi ga za rodno Severno Makedonijo, ki jo nosi v srcu.
#2
Viktor hajsinger
18
Jun 28, 2019
Počasi bo vse kristalno jasno, toda, Slovenci smo riti in molčimo. Lepega dne se bo zgodila ulica - takrat bo prepozno.
#1
Forum !
Forum ! je objavil/a na zid osebe Požareport
Objavil/a 2019-06-28 06:52:38 (Jun 28, 2019)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Kdo je ukazal ta pošastni medijski molk okoli pretepene in skoraj umorjene mariborske sodnice? In zakaj?
Bizarni predlog ministra Počivalška: bankirja v predkazenskem postopku bi dal za šefa Mladinske knjige?! Samo v Sloveniji.
Tri dni so bile prazne dvorane, ne pa 9 tisoč obiskovalcev, kot se hvali Janez Sušnik!
Velika poletna zakulisna bitka za Telekom: najprej Vizjak in Rozman, potem pa Seljak, Potokar, Berger, Lončarjeva?!
Ameriški tajni scenarij za aretacijo Mihaela Karnerja (verjetno) že pripravljen. Ujet v Italiji?!
Izgubljena Alenka Ermenc. Neodločna, zajedljiva, maščevalna. In za dobro Slovenske vojske bo poveljnico treba zamenjati!
Grožnje in razkoli znotraj ZDUS. Sušnik v slogu "mi ali oni", gre pa, jasno, za denar. Govorice, koliko naj bi pokasiral?!
Razkrivamo, kdo vse odhaja iz Generalštaba?! In če bo šlo tako naprej, bo poveljnica Alenka Ermenc ostala čisto sama.
Uganke, skrivalnice, zlorabe in preobrati okoli skoraj umorjene sodnice. Razkrivamo, koga naj bi najprej obiskali policisti?!
Zakaj se Slovenci delimo na naše in njihove namesto na poštene in pokvarjene, nedolžne in krive?
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
SMC
(227)
desus
(74)
Vlada
(67)
sds
(64)
LDS
(63)
večer
(42)
pop tv
(42)
sdh
(41)
Zares
(40)
levica
(30)
sova
(27)
DUTB
(27)
furs
(19)
DZS
(17)
nsi
(17)
2tir
(17)
Petrol
(14)
npu
(14)
OVS
(14)
btc
(13)
kpk
(12)
2 tir
(12)
nlb
(11)
delo
(11)
Odmevi
(11)
AKOS
(11)
hse
(10)
teš 6
(10)
Ultra
(10)
dars
(8)
Eles
(6)
Hit
(6)
udba
(6)
ACH
(6)
Lek
(6)
krka
(6)
SNS
(6)
sls
(6)
KKR
(6)
Erar
(5)
Sava
(5)
šoa
(5)
NATO
(4)
NKBM
(4)
DRI
(4)
IDS
(4)
CME
(4)
arso
(4)
AMZS
(4)
LMŠ
(4)
OKS
(3)
FDV
(3)
SIJ
(3)
Jana
(3)
Lady
(3)
bmz
(3)
zdus
(3)
Tv3
(3)
24ur
(2)
sdv
(2)
AUKN
(2)
trs
(2)
kpl
(2)
ibm
(2)
CIA
(2)
lnbp
(2)
ALDE
(2)
nba
(2)
Ptuj
(2)
Siol
(2)
osa
(2)
vomo
(1)
ww3
(1)
ZaAB
(1)
soz
(1)
laž
(1)
ATVP
(1)
nuk
(1)
HSBC
(1)
ZZB
(1)
VTB
(1)
uber
(1)
nzs
(1)
SID
(1)
DVK
(1)
SCT
(1)
Lent
(1)
IMI
(1)
Tam
(1)
UBS
(1)
FIS
(1)
eu
(1)
Hvar
(1)
JLA
(1)
sfrj
(1)
g20
(1)
Koks
(1)
Koto
(1)
FIBA
(1)
sta
(1)
grki
(1)
Nyon
(1)
lidl
(1)
durs
(1)
FMR
(1)
BBO
(1)
UMAR
(1)
geto
(1)
Tito
(1)
bmw
(1)
Riko
(1)
CGP
(1)
SKEI
(1)
Ihta
(1)
E3
(1)
GENI
(1)
osho
(1)
FAM
(1)
trst
(1)
ddv
(1)
Jož
(1)