Čistilec, ki je postal nepreviden

Objavil/a Forum !, dne 2019-04-14 ob 07:10:55

Zemljevid razmejitve Piranskega zaliva, kot jo je določilo Arbitražno sodišče, junija 2017. Zemljevid razmejitve Piranskega zaliva, kot jo je določilo Arbitražno sodišče, junija 2017.

(Piše: Borut Šuklje)

Čistilca ni prav lahko opisati, to je tudi njegova največja delovna prednost. Pri svojem delu je na svojstven način izpostavljen, ob tem pa popolnoma varovan z interesi in močjo velikih gospodarskih družb ali državnih politik. Čistilec ni ne odvetnik ne zdravnik, niti ni lobist in še manj politik ali visok državni uradnik. Lahko bi bil pisec zanimivih in zapletenih zgodb, pa vendar ne želi za seboj puščati preveč sledi. Pri svojem delu ima skromna navodila, toda povsem natančna naročila, kako izbrisati neprijetne dogodke.

Hrvaški poslovnež Ivan Tolj, ki je pred dnevi želel preprečiti objavo vesti o hrvaškem vpletanju in poslušanju slovenskih sogovornikov ob sporazumu o arbitraži, je bil enostavno nepreviden. Ravnal je povsem drugače, kot smo ga bili vajeni. Do sedaj smo poznali samo njegovo drobno hibo, da se je rad fotografiral v družbi in ob zaupnih pogovorih z vodilnimi hrvaškimi politiki. Vse drugo je ostalo zakrito z njegovo predanostjo veri in poslu. In pri tem je bil dober in uspešen. Do konca prejšnjega tedna, ko se mu je očitno mudilo, ker se je njegovim naročnikom mudilo še veliko bolj.

Zato oseba našega zanimanja ni sam Tolj, niti to niso njegovi naročniki. Iskanje novih podrobnosti ali vabljivih žgečkljivosti nas ne bi pripeljalo do pravega odgovora. Vrteli bi se v sicer zanimivem krogu odnosov hrvaške predsednice države, hrvaškega predsednika vlade in šefov hrvaških obveščevalnih služb, a bi nas to vodilo stran od ključnega vprašanja: zakaj so prav sedaj izdali previdnemu Tolju naročilo za takojšen telefonski klic finančniku Ludu Bammensu in mu ob tem dali dovoljenje za sklicevanje na hrvaško vlado pri predlogu za odstranitev televizijskega prispevka, ki so ga pripravljali?

Odgovora sta lahko samo dva. Ali so želeli, tako kot s ponavljajočim vdrtjem policijskih čolnov v slovensko morje, dokazati svojo moč, ali pa so se nečesa prestrašili. Prisluhi slovenskim diplomatom niso vest, ki je ne bi poznali. Ko so avgusta in septembra leta 2009 v hrvaško politično javnost začele prihajati podrobnosti o pogovorih takratne predsednice vlade Jadranke Kosor in predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, se je začel protest. Po prvih izlivih jeze in takojšnjem načrtu odstranitve Kosorjeve, se je začelo iskanje rešitve, kako izstopiti iz podpisanega in kasneje ratificiranega sporazuma o rešitvi mejnih vprašanj s Slovenijo.

Druga naloga je bila, kako preprečiti, da bi slovenska vlada za svojega člana arbitražnega sodišča imenovala prof. dr. Ernesta Petriča.

Temu celovitemu cilju sta sledili dve podrejeni nalogi. Prva, kako izničiti zahtevo, ki sta jo mednarodnemu arbitražnemu sodišču v Haagu naročili Slovenija in Hrvaška, naj reši tudi vprašanje stika slovenskega in odprtega morja. Vplivni hrvaški lobisti so predsednico vlade, predsednika države in vodstvo parlamenta obtožili, da je sporazum o arbitraži enak veleizdaji države. Saj da je Kosorjeva odprla stalen izvir nesporazumov in nevarnosti, ko bodo tudi druge države, torej Bosna in Hercegovina, Srbija ter Črna gora zahtevale podobno rešitev. Ne stalno ponavljajočih se bilateralnih državnih pogovorov, ki jih Hrvaška lahko vsakič, ko oceni, da je to primerno, tudi prekine in predlaga nov začetek, temveč mednarodno arbitražo. Pomeni, so sporočali hrvaškemu državnemu vodstvu, da tudi predlog, s katerim je poskušala Jadranka Kosor nekako ublažiti notranjepolitični pritisk, predlog o sprejemu posebne izjave hrvaškega parlamenta, da stika slovenskega in odprtega morja ne bo priznala, ne pomeni popolnoma nič. Saj bo morala Hrvaška, če bo slovenska politika dovolj vztrajna, sodbo arbitražnega sodišča izvesti v celoti.

Druga naloga je bila, kako preprečiti, da bi slovenska vlada za svojega člana arbitražnega sodišča imenovala prof. dr. Ernesta Petriča. Hrvaška ocena je bila, da je sprejeti in podpisani dokument o arbitraži predvsem politično-pravno in ne proceduralno-pravno besedilo. Da gre za veliko napako hrvaških pogajalcev. Takrat je bilo tudi že javno znano, da sta bila pogajalska operativca Kosorjeve njena glavna zaupnika, Davor Ivo Stier in Davor Božinović. Petričeva kandidatura in njegovo imenovanje bi predvsem omogočilo, da bi ostali sodniki prisluhnili širši razpravi o mejnih vprašanjih in odnosih Slovenije in Hrvaške. Petrič ni bil imenovan. Slovenija se je odločila drugače in za svojega sodnika predlagala pravnika Jerneja Sokolca.

28. julija 2010 sta se v gostilni Kalin na slovensko-hrvaški meji srečala zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Bilo je le nekaj dni pred novim sestankom Pahorja in Kosorjeve v Bohinju, kjer naj bi predsednika vlad potrdila, da je sporazum o arbitraži mednarodno zavezujoč za obe državi. Že med kosilom pri Kalinu je postalo vidno, da hrvaška vlada pripravlja poseben dokument, ki naj bi ga sopodpisal tudi Pahor, s katerim se vprašanje slovenskega stika z odprtim morjem umika iz sporazuma o arbitraži. V tem vmesnem času hrvaškega iskanja načina, kako razdreti sporazum o arbitraži, se je začela tudi uporaba neprimernih sredstev. Slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk je bil iz Ljubljane obveščen, naj bo previden pri uporabi telefonov. Slovensko veleposlaništvo je začelo kupovati predplačniške mobilne telefone. Samo ti so zagotavljali enkratno zanesljivo komunikacijo. In bili potem tudi uničeni.

Zato je verjetnejši razlog, da so hrvaški naročniki vedeli, da bo razmeroma naivna Toljeva intervencija tudi razkrita in da bo postala javna.

To pomeni, da tudi samo odkritje hrvaškega prisluškovanja ni nič pretresljivo novega. Ostaja vprašanje, zakaj je prav sedaj, brez vidnega novega razloga, hrvaška vlada zahtevala od Tolja, naj prepreči medijsko objavo o njihovih prisluhih slovenskim udeležencem arbitražnih pogovorov. Razlog bi lahko bil v zaščiti Plenkovićevega zvestega sodelavca, predsednika hrvaškega sabora Jandrokovića. V času priprav na arbitražo je namreč podpisal diplomatsko noto, naslovljeno na slovenskega zunanjega ministra Žbogarja, v kateri je potrdil, da je arbitražna določitev stika slovenskega in odprtega morja sprejemljiva tudi za Hrvaško. Pa vendar takšna zaščita ne bi zahtevala tako urgentne akcije. Zato je verjetnejši razlog, da so hrvaški naročniki vedeli, da bo razmeroma naivna Toljeva intervencija tudi razkrita in da bo postala javna.

Hrvaška namerava čas svojega predsedovanja EU izkoristiti tudi za sporočanja o težavah pri urejanju svojih mejnih vprašanj. O težavnih sosednjih državah, predvsem Bosni in Hercegovini ter Srbiji, pa tudi Črni gori, s katerimi nima urejenih mejnih vprašanj. Pred želenim vstopom v skupino schengenskih držav Hrvaška nima določenih svojih zunanjih meja. Zato poskuša v te spore znova zaplesti Slovenijo. Zaradi sporočila sosedam in opazujočim evropskim državam, da so sporazumi o arbitraži za reševanje mejnih vprašanj neprimerni. Predvsem pa zaradi vnaprejšnjega diplomatskega pritiska na Slovenijo, naj vprašanje hrvaškega članstva v državah schengenskega varnostnega režima ne povezuje in pogojuje s hrvaškim spoštovanjem mednarodnega prava in izrečene sodbe o meji med državama.

(Borut Šulje je nekdanji politik, diplomat, danes pa mednarodni svetovalec za področje Jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana. Ta zapis je bil prvotno objavljen na Šukljetovem blogu o politiki, poslu in kulinariki - 12. aprila 2019)

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Istok Potočnik
3
Apr 14, 2019
Imamo arbitražni sporazum, sodišče je odločilo, da ni okužen, vemo da ga za zdaj Hrvaška ne bo implementirala, vemo, da komot čakamo. Se bo že zgodilo.
Modri ljudje bi se morali vsest in dogovorit za usklajeno postopanje. Obstajajo vse predpostavke, da se to v določenem času lahko uredi.

Doma nam gre sicer kar dobro.imamo pa nekaj odprtih reči, ki bi jih vlada morala hitreje urejati. Gotovo je to zdravstvo, ki je sicer strokovno odlično, celo ,,preveč dobro,, ker lahko nudi več storitev, kot jih lahko sistem plača.
Saj mi niti nimamo toliko bolnih ljudi. Mediji pa nam vsak dan nudijo podatke o novih in novih ,,boleznih,, in ni hudič, da v tej široki ponudbi nebi našel kakšne bolezni tudi za sebe. In potem seveda treba it k zdravniku.
Naivno sem pričakoval, da bo financiranje zdravstva rešil Fakin, pa nam je žal zbolel. Potem sem se spomnil, kako je Fakin pred leti sam goljufal sistem, da je bolnišnici, katere direktor je tedaj bil, pridobil sredstva, ki ji niso šla. Tako da je res naivno, da smo pričakovali rešitev z njegove strani.
Naš velik problem je birokratsko delovanje na vseh nivojih. Birikrate , ne v slabem pomenu besede, torej uradnike vseh vrst bi morali sistematično učiti, da so v svojih pisarnah zato, da rešujejo probleme ljudi in ne zato, da jih povzročajo.
Vlade bi se morale resno lotit tudi kmetijstva. Premalo hrane pridelamo, možnosti pa imamo mnogo. Na našem koncu, kamor pogledaš, sami vinogradi, ki pa pomenijo zlivanje velikih količin strupov v zemljo. Kakšne lepe površine so to za pridelavo zelenjave. Zastrupljeno vino lahko kupiš kjerkoli po Evropi in svetu. Za mali denar. Potem pa rečemo, da je vinogradništvo pri nas tradicija. Je,ampak tradicija pri nas je tudi, da se nacejamo ob vsaki priložnosti. So to pametne tradicije, ali pa so to naše cokle?
Ma, ogromno mamo stvari, kjer bi morali stopit skupaj in iskat rešitve. Ne pa da se sedaj vsi utrujamo z nekimi brezveznimi prisluhi in z mejo, ki je rešeno s sodbo arbitražnega sodišča.
#3
tacit .
8
Apr 14, 2019
Ne verjamem, da je omenjeni prisluh (nagovarjanje Ivana Tolja) nastal v dneh tik pred objavo na POP-TV. Čedalje bolj se zdi, da je to zelo stara zadeva - in je prišla na plan zgolj zato, da se z dnevnega reda javnega mnenja in komentiranja aktualnih zadev umaknejo bolj pereči problemi.
Navsezadnje je znano, da je SOVA o teh prisluhih vedela že decembra 2016.
Vsa ta aktualizacija je bržkone pesek v oči javnosti in ostalim medijem... na POP-u pa brez dvoma vse natanko vedo. Nikoli niso niti omenili datuma tega prisluha. In ga niso posneli sami ... očitno je bil (po ukazu) plasiran iz "zakladnice" SOVE z določenim namenom. Ne gre za fake news, ampak za provokacijo. Javnost, ne nasedaj!
#2
abram1b2 Cej
9
Apr 14, 2019
Ernest Petrič je precenjen politik.On skrbi zase, tako kot vsi ostali pripadniki starega režima in nič več.
Če si spreten govorec še ne pomeni,da si sposoben in da deluješ v prid lastnega naroda.Govori o neformalnih politično kapitalskih vezeh, a v resnici ne povedati,da je stari režim totalno okupiral in onemogočil Slovenijo in Slovence. Sklicevanje,da imamo premalo demokratične tradicije ob sočasnem sprenevedanju,ko ne pove zakaj ni Slovenija urejana po načelih sprejete Ustave RS.Sam je bil predsednik US in kaj je storil za pravno urejeno Slovenijo? J.J je popolnoma enak v svojem početju,tudi on je brez vizije razvoja Slovenije, Če bi bila Slovenija urejena država,bi ti politični amaterji brez vizije izgubili možnost ribarjenja v kalnem.Vso politično kapitalsko kvazi elito skupaj z vso precenjeno slovensko intelektualno elito- ne premore skup sklafanti pravih rešitev za zagate slovenske države in njenih državljanov.
Za to drhal je najboljši status quo,ker ima s tem odprte vse poti ,da pokrije svojo dejanjsko nesposobnost.ki ji omogoča plenjenje Slovenije.
Že začetek pogovorov o rešitvi mejnih sporov s Hrvaško je bil napačen.Kdo je dovolil Pahorju in Drnovšku solirat o mejnih vprašanjih s sosedo? Dovolili smo jim vstop v EU kljub dejstvu,da smi imeli vse argumente,da Hrvaško prisilimo v ureditev meja z njo. Kdo je igral političnega amaterja v tej zadevi? Pahor in nihče drug,ker mu je bilo dovoljeno soliranje. Kdaj bo v Sloveniji relevantno vprašanje politične odgovornosti,teh nesposobnih ego amaterjev?
#1
Forum !
Forum ! je objavil/a na zid osebe Požareport
Objavil/a 2019-04-14 07:10:55 (Apr 14, 2019)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Kaos na SDH?! Zaposleni z uničujočo kritiko nad Božiča. Njegovi spori z Beskom in nagajanja na HSE.
Nove podrobnosti: Načelnica Slovenske vojske se je zlomila prav na sestanku pri Erjavcu, na dan žena?!
Rado Pezdir: Harij Furlan? To je epska zgodba!
Nesojeni evro-sodnik Pavliha. Natisnil anonimko, potem pa stekel k ženi in ji zaprepadeno bled kot stena, dejal: To je konec!
Nova obtožnica za Jankovića, pa verjetno spet ne bo nič. Poglejte, kako so povezani, tudi z družino tožilke Blanke Žgajnar.
Dokumenti. Umikajoči se Kitajci iz mariborskega letališča bi zdaj na hitro in poceni pokupili "pol Pohorja"?!
To je šolstvo, ki se bo znašlo na Evropskem sodišču za človekove pravice?!
Dokler bo Alenka Bratušek ministrica, bodo njeni rezultati dragi, neuspešni in pokvarjeni. Kot vedno doslej!
Welcome na angleškem trekingu, mr. Bojan Požar. In pred menoj je točno 1014 kilometrov hoje!
Cerar potrjeno certificirano politično truplo. Politiko zapušča tisti, za katerega je že mama rekla, da ni za politiko.
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
SMC
(226)
desus
(72)
Vlada
(67)
sds
(63)
LDS
(62)
večer
(42)
pop tv
(41)
sdh
(41)
Zares
(40)
levica
(30)
sova
(25)
DUTB
(24)
furs
(18)
DZS
(17)
nsi
(17)
2tir
(17)
npu
(14)
Petrol
(13)
btc
(13)
kpk
(12)
2 tir
(12)
OVS
(12)
nlb
(11)
delo
(11)
Odmevi
(11)
AKOS
(11)
teš 6
(10)
Ultra
(10)
hse
(9)
dars
(8)
Eles
(6)
Hit
(6)
udba
(6)
Lek
(6)
krka
(6)
SNS
(6)
sls
(6)
KKR
(6)
ACH
(5)
Erar
(5)
Sava
(5)
šoa
(5)
NATO
(4)
NKBM
(4)
DRI
(4)
IDS
(4)
CME
(4)
arso
(4)
AMZS
(4)
LMŠ
(4)
OKS
(3)
FDV
(3)
SIJ
(3)
Jana
(3)
Lady
(3)
bmz
(3)
Tv3
(3)
24ur
(2)
sdv
(2)
AUKN
(2)
trs
(2)
kpl
(2)
ibm
(2)
CIA
(2)
lnbp
(2)
ALDE
(2)
nba
(2)
Ptuj
(2)
Siol
(2)
osa
(2)
vomo
(1)
ww3
(1)
ZaAB
(1)
soz
(1)
laž
(1)
ATVP
(1)
nuk
(1)
HSBC
(1)
ZZB
(1)
VTB
(1)
uber
(1)
nzs
(1)
SID
(1)
DVK
(1)
SCT
(1)
Lent
(1)
IMI
(1)
Tam
(1)
UBS
(1)
FIS
(1)
eu
(1)
Hvar
(1)
JLA
(1)
sfrj
(1)
g20
(1)
Koks
(1)
Koto
(1)
FIBA
(1)
sta
(1)
grki
(1)
Nyon
(1)
lidl
(1)
durs
(1)
FMR
(1)
BBO
(1)
UMAR
(1)
geto
(1)
Tito
(1)
bmw
(1)
Riko
(1)
CGP
(1)
SKEI
(1)
Ihta
(1)
E3
(1)
GENI
(1)
osho
(1)
FAM
(1)
trst
(1)
ddv
(1)
zdus
(1)
Jož
(1)
sviz
(1)