PSEVDO IN URADNA ZNANOST
Psevdoznanost so znanje, metode, prepričanja ali izvajanje nečesa, za katera se trdi da temeljijo na znanosti ali pa so kot znanstvena prikazana, vendar ne podpirajo znanstvenih metod, nimajo ustreznih dokazov ali pa kakšno drugo pomanjkanje znanstvenega statusa. Izraz prihaja iz grške predpone psevdo- (lažno ali namišljeno) in »znanost«. Prva zabeležena uporaba te besede sega v leto 1843 in sicer jo je uporabil francoski psiholog François Magendie, ki velja za začetnika eksperimentalne psihologije.
Kot poučujejo na nekaterih uvodnih predavanjih o znanosti, je psevdoznanost vsakršna razlaga, ki na površini izgleda znanstveno ali pa predlagatelji takšne ideje trdijo da je znanstvena, čeprav dosledno preizkušanje kaže drugače ali pa je v nasprotju z drugimi osnovnimi koncepti znanstvene metode. Profesor Paul DeHart Hurd pravi, da je velik del pridobivanja znanstvene pismenosti »zmožnost razlikovati znanost od psevdoznanosti, kot so astrologija, posmrtno življenje , mazaštvo, okultizem in vraževerje«.[1]Wikipedija
Znánost (latinsko scientia − znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline).
Temeljna ali bazična znanost: znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti.
Uporabna ali aplikativna znanost: izsledki aplikativne znanosti so uporabni v vsakdanjem življenju. Beri dalje na Wikipediji
Že v osnovi je definicaja znanosti -/znanje/ napačna.Ravno tako je po meni napačna delitev znanja na psevdo znanost in uradno znanost.
Smo sposobni razumeti naše znanje kot akumulirano in realizirano razumevanje in razlage sveta, tako naravoslovnih kot družboslovnih ved.Z delitvijo znanosti na psevdo in uradno znanost zanikamo celoten spekter človeškega razumevanja sveta.To pomeni da duhovnost in psevdo znanost nista del našega bivanja. S takšno delitvijo pridemo do ugotovitve, da je uradna znanost v bistvu dogmatična.Podobno kot so t.i. verske resnice dogme.V verske resnice se nima nihče pravice mešati. Popolnoma isto je mišljenje in delovanje uradne znanosti. Da ne govorimo o popolnoma napačnem izobraževalnem sistemu.
Kako lahko in kaj je tista podstat, ki uradno znanost opredeljuje kot vsezveličavno razsodnico ? Kaj je znanstveno in kaj psevdo znanstveno ?
Samo realizirana sposobnost človeškega delovanja, razmišljanja , učenja in iskanja resnic..
Pa to resnično zadostuje in opravičuje uradno znanost ,da si je ozurpirala status nosilke človeškega razvoja ?
Še zdaleč ne in še milijonkrat ne.!!!
Uradna znanost tako naravoslavna kot družboslovna ne zmore danes odgovorit na tisoče čisto praktičnih življenjskih vprašanjih. Uradna znanost ne razume, da imamo ljudje kot osebki realiziran časovno omejen in akumuliran brezčasen genom . Beri moj zapis TABULA RASA, da se ne ponavljam.
Naš miselni softer je kot kovanec, ki ima dve plati,časovno omejeno in časovno neomejen genski spomin in um.Danes je komaj 10% naše biti v polju zavednega miselnega procesa in 90% v polju nezavednega Naš hardwer/ psihofizični/ je soodvisen od. cikličnosti EM frekvenc, ki delujejo na našo bit.
V nađem nezavednem polju je individualiziran celoten brezčasen genski spomin vesoljnega človeštva, do potankosti in v celoti že popisan. Kaj mi odkrivamo in kaj vemo in kdo lahko deli naše življenjskio razmišljane,delovanje na Uradno in Psevdo znanost. ??? Kdo si lahko to privošči v svoji ošabni nevednosti ?
RAZMISLITE : ALI SMO GENIJI ALI OMEJENCI,KI MISLIJO ;DA SO GENIJI ! Samo iz tega samozavedanja ne bi nihče smel soditi sočloveka. Mi nimamo pravega merila, da bi ločili bedaka od modreca.Uradno znanost od psevdoznanosti.
Vse to bi lahko obrazložili zelo enostavno po uradni znanosti: Vsi tisti, ki pišejo in niso slavisti.. so nepismeni.!!?????
Lahko,da sem nepismen, toda pisanje je moja pravica. Razmišljanje in dvomi v uradno znanost so tudi naša pravica.
Če se osredotočiš na zadnji odstavek ,bi lahko vrinil Prešerna.:)D
Al pa kot je rekel Francl Prešernov. Le čevlje sodi naj kopitar.
figulefagulepres
čaobao