ŽIRI

Nihče ji ni enak

Ob letu osorej, je bilo letos, 11. julija, na Selu pri Žireh, ponovno zelo svečano in živahno: predstavniki občine, društva upokojencev in sovaščanov, so obiskali Anco Gantar, ki je dopolnila 104 leta!

V uvodni zdravljici je Tone Klemenčič, predsednik žirovskih upokojencev- med drugim- poudaril:

''Slavljenka je podrla vse rekorde starostnikov v zgodovini Žirov. Njena sestrična Marjana je sicer tudi dočakala 104 leta, a jo je Ana po mesecih že prehitela.''

Anca je obiskovalcem zapela pesem o zaljubljenem vrtnarju, namesto nje pa je nekaj besed povedala vnukinja Margareta Špeglič, ki za svojo babico zelo lepo skrbi.

''Radi se družimo z njo, saj nam na svoj način zna popestriti marsikatero uro dneva. Zelo rada posluša poročila, radio, gre ven, pred hišo, kjer se guga na gugalnici. Vse hoče vedeti, zlasti vleče na ušesa zadnje novice o tem, kaj je novega v Žireh, v politiki. Je zelo zdrava, poje za dva, zdravil ne pozna, po kosilu pa popije kozarček vina. Spi celo noč, močna lunina svetloba pa jo rada zbudi, takrat me pokliče, da se sprehajava. Pogosto pridejo trenutki, ko ''pozabi'' na sedanjost, začne obujati spomine, tako na primer kot zadnjič, ko je trdila, da so na cesti Kozaki, da nas bodo napadli in naj se skrijemo.''

Po dobri uri je imela Anca obiskovalcev vrh glave, vstala je in zagodrnjala, da  je čas za posedanje minil, da se bo treba lotiti dela.

Netopirji na porodniški

Malokdo ve, da je cerkev Sv. Ane na Ledinici nekaj posebnega tudi zaradi netopirjev, ki so v njenem zvoniku ter podstrešju ustvarili svoje domovanje. Samice so čez poletje na ''porodniški'', saj se v netopirskih kolonijah takrat rojevajo potomci.

Dr. Maja Zagmajster z Biotehniške fakultete, je reden gost Ledinice, ob pomoči sodelavcev in žirovskih tabornikov, redno prešteva netopirje.

Takole pravi:''Netopirji so med najbolj ogroženimi sesalci pri nas. Če jih želimo ohranjat, moramo zanje ustrezno skrbeti. Netopirji se odpravljajo na lov za žuželkami zvečer, ko pade mrak. Žal pa smo z močnimi svetlobnimi telesi, s katerimi osvetljujemo cerkve, zmotili njihov naravni bio ritem.  Zmotili smo tudi naraven bioritem, s čimer smo prekinili tudi njihovo parjenje.''

V Žireh so letos prisluhnili strokovnjakom in žaromete, nameščene okoli Ledinške cerkve zamenjali z bolj prijaznimi reflektorji.  Z novo osvetlitvijo cerkva so zadovoljni tudi vaščani. Predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini, saj jim premočna svetloba ne sili več v spalnice, kajti ta lahko dolgoročno negativno vpliva tudi na zdravje in počutje človeka.

''Projekt Življenje ponoči traja že od septembra 2010, zaključil pa se bo februarja 2014, sofinancirata ga Evropska komisija v okviru programa Life+ ter Ministrstvo RS za okolje in prostor''. Je še dodala  dr. Maja Zagmajster.

Bolj naravno bodo poslej živeli tudi žirovski nočni metulji, ki so pomembni opraševalci obenem pa hrana netopirjem in ostalim nočnim živalim.

''Nightmere'' po žirovsko

Žiri so bile- tako kot še marsikateri drugi kraji v preteklosti- polne najrazličnejših skrivnostnih zgodb, ki so pripovedovale srhljive podrobnosti o prikazovanju duhov na mestih, katere so zaznamovali tudi težki, morda tudi krvavi dogodki.

Lojze Potočnik ve povedati, da so pred več kot 100 leti v gostilni Pri Katerniku, ki še danes stoji nasproti cerkve, klicali duhove. Pri tem se jim je odprlo nekakšno brezno. Menda so takrat prestrašeni klicalci duhov morali poklicati duhovnika, da je nezaželene obiskovalce iz onostranstva  umiril. Zgodbe, ki poženejo strah po žilah, pa so se ohranile tudi iz časov, ko so v Starih Žireh, na tamkajšnjem pokopališču ob podrti cerkvici, prekopavali grobove in jih pietetno selili na Dobračevo. Takrat so mnogi videli, kako se pokojniki ''sprehajajo'' kar po cesti. Za Žirkom (v Bazovici) je bila med II. svetovno vojno ustreljena ženska. Še več desetletij po vojni so menda na tistem mestu videvali duha in še danes bi o njem vedeli povedati kaj več tisti, ki so bili takrat zraven. Pred tridesetimi leti  pa se je v Maršaku prikazoval križ. Od kod in zakaj, nihče ni vedel. Te in še marsikatere druge, že na pol pozabljene zgodbe,  so v poletnih dneh ponovno dobila krila. V življenje sta jih obudila zakonca Čefarin, Nuša in Ferdinand, ki živita v Osojnici. Za oddajo Tednik sta namreč pripovedovala o srhljivih stvareh, ki se dogajajo v njihovi hiši. V kuhinji se odpirajo omarice, posoda brez pravega razloga ropota, po hiši se sprehaja duh in računalnik piše sam. Nuša:''Nekoč, ko sem zadremala, sem videla žensko z dolgimi lasmi, kako leži v postelji, na sredini- ko sem si pomela oči, je že ni bilo več.'' Ferinand:''Mene pa je sredi noči kar naenkrat za pol metra dvignilo v zrak.'' Vsi družinski člani pa so bili priča, ko so predmeti švigali po zraku, knjiga o angelih pa se je odprla na točno določeni strani. Žirovci, kot pravita Čefarinova, do videnj nimajo pravega odnosa. Enostavno - ne verjamejo jim.

Dvojna zmaga Eme Klinec v Beljaku

Avstrijski Beljak je julija gostil letošnje prvo tekmovanje v smučarskih skokih za točke FIS pokala. Med udeleženci so bili tudi slovenski skakalci in skakalke. Uspešnejše so bile predstavnice nežnejšega spola. Na obeh preizkušnjah je slavila Ema Klinec, iz Smučarsko skakalnega kluba Alpina iz Žirov. Njena sestra Barbara Klinec je bila enajsta.

Ema:'' Premagala sem tudi vse slovenske A-reprezentantke. Žal pa sem po  novih pravilih Mednarodne smučarske organizacije premlada za nastop na tekmah največjega ranga, saj bodo v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah lahko nastopala le dekleta, ki bodo v tistem koledarskem letu dopolnila 16 let.''

Vseeno ni vrgla puške v koruzo, poletje namenja treningu in- ne boste verjeli- kuhanju.

Skakalka, ki je letos končala deveti razred OŠ in se vpisala na škofjeloško gimnazijo, rada igra tudi košarko. Njena sestra Barbara pa se 14. avgusta odpravlja v Francijo, na tekmo svetovnega pokala.