Moj očka ima konjička dva

Konjeniški klub Žiri  je v žirovskem prostoru najbolj opazen na dan Sv. Štefana, ko blagoslavljajo konje. Vsako leto prirejajo tudi tekmovanje v spretnostnem jahanju, kar klubu predstavlja največji organizacijski izziv. Udeležujejo se akcij "Očistimo Slovenijo", preko leta pa organizirajo zanimiva izobraževanja in delavnice o konjeništvu. Anže Čelik, tajnik kluba, ima te dni polne roke dela s prireditvijo, ki so jo zaradi slabega vremena prestavili v junij.
Je tekmovanje v spretnostnem jahanju, jahanju okrog sodov ter hitrostni štafeti namenjeno samo domačinom, članom žirovskega Konjeniškega kluba?

Tekmovanja, ki se ga lahko udeleži kdorkoli, običajno pride 30 do 40 tekmovalcev, se že veselimo. Poleg osrednjih disciplin bodo tudi tokrat potekale še druge aktivnosti: srečelov, jahanje "bika", metanje podkve, možnost jahanja konj. Tudi najmlajši bodo prišli na svoj račun na bližnjem otroškem igrišču.
Svoj čas je bilo konj v Žireh komaj kaj, potem pa se je ljubezen do njih vzplamtela in ljubitelji so se združili v klubu?

Nekako po letu 1990 se je število konj v Žireh skokovito povečalo, zatorej smo leta 1998 ustanovili Konjeniški klub Žiri. Do takrat so bili konjarji člani okoliških klubov. Točnega popisa konj na Žirovskem (še) nimamo, ocenjujemo pa, da se številka trenutno giblje okrog 50. Klub danes šteje 68 članov. Vemo, da se je vloga konj tekom časa spreminjala: od nepogrešljivih "kmetijskih strojev" v času naših dedov, pa vse do "hišnih ljubljenčkov" aktualnega trenutka. V Žireh jih v glavnem uporabljamo za potrebe športa (rekreativno oz. tekmovalno jahanje, tudi vprega), tu pa tam jih je moč opaziti pri spravilu sena.
Kmalu po ustanovitvi kluba ste pričeli z aktivnostmi za izgradnjo klubskih prostorov?

 Najprej smo pred nekaj leti izgradili brunarico s pripadajočo manežo in zelenico. Na to smo zelo ponosni. Brunarico v Pustotniku koristimo v glavnem za klubske aktivnosti, nudi pa tudi nočitve, piknik prostor in sanitarije. Maneža ima razsvetljavo, zato je uporabna tudi ponoči. Precej prostovoljnih ur porabimo za urejanje notranje in zunanje podobe brunarice, vzdrževanje maneže, urejanje zelenice. Pri tem bi si želeli večjo aktivnost vseh članov kluba.

Čipka prihodnosti

V okviru 7. Slovenskih klekljarskih dni v Žireh, njeni organizatorji so bili letos z njimi izjemno zadovoljni,  je potekala tudi okrogla miza o čipki prihodnosti.

Prišlo je veliko tistih, ki jih čipka posredno ali neposredno zanima. Zelo močna ekipa iz sosednje Idrije, pa je dokazala, da se z menjavo generacij, ki so klekljanju na Slovenskem krojile usodo, spreminjajo tudi odnosi, oziroma pogledi na sodelovanje med posameznimi  najmočnejšimi klekljarskimi centri. Udeleženci okrogle mize so pogrešali klekljarice iz Železnikov, ki jih kljub najavi na srečanju ni bilo.

Na vprašanje moderatorke srečanja, Renate Miklavčič, kako je idrijskim klekljaricam uspelo, da so postale tako prodorne in prepoznavne, je Metka Fortuna, direktorica tamkajšnje klekljarske šole, odgovorila:''Veliko nas je idealistov, ki s čipko živimo noč in dan. Pri tem nam pomaga tradicija, tudi šola nam stoji ob strani, saj vzgaja nove generacij klekljaric.''

Z  izrečenimi mislimi so se strinjale tudi Žirovke. V njihovem imenu je besedo povzela predsednica Klekljarskega društva Cvetke, Marica Albreht:'' Za seboj imamo več zelo odmevnih razstav, Slovenski klekljarski dnevi so že do sedaj dokazali, da smo organizatorji odprti za še kakšne nove izzive in sodelovanja. Zavedati se moramo, da je potrebno tradicionalno čipko nenehno negovati, spoštovati in jo ohranjati, obenem pa moramo narediti vse, da čipko, kateri smo tehnično kos, nadgradimo z novimi vsebinami.

Pred vrati je Svetovni kongres klekljanja OIDFA 2016, ko bo potrebno obiskovalcem iz vsega sveta pokazati, kaj slovenske klekljarice znamo in česa smo sposobne.''

Žirovske klekljarice imajo podporo tudi na občini Žiri in upati je, da bo njihovo sodelovanje rodilo še marsikatere sadove.

Še en lep večer

V okviru Turističnega društva Žirovski vrh, kmetija Pri Bukovcu postaja vedno bolj zanimiva  tudi za obiskovalce. V maju se je pri njih na prvi samostojni razstavi portretov predstavila študentka krajinske arhitekture, Mateja oblak, Tanja Mlinar, fotografinja, pa je zbranemu občinstvu pokazala fotografije, v katerih je ujela različna dogajanja na vseh dosedanjih klekljarskih dnevih v Žireh.

Lojze Krek, lastnik kmetije pri Bukovcu želi, da bi postali takšni večeri v prihodnje tradicionalni in dobro obiskani:''Želim si, da bi se v prostorih, ki smo jih preuredili prav za takšna, bolj množična srečanja, dogajalo marsikaj zanimivega. Upam, da se bodo še našli posamezniki, ki nam bodo v besedi in sliki predstavili znamenitosti Slovenije, ta domači pa bomo pripravili kulturni program, malo prigrizka, da bomo na koncu vsi zadovoljni.''

Uspešni mladi raziskovalci

Na 47. Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti sta osnovnošolki iz Žirov, mladi raziskovalki Petra Trček in Blažka Rupnik, z nalogo Ali nam res ne bi bilo lažje brez tebe, alkohol?, osvojili srebrno priznanje. Čestitke njima in mentorici Andreji Bogataj. Raziskovalni nalogi Oh, to branje, avtorjev Marka Bogataja in Anje Pirih, pod mentorstvom Barbare Peternelj ter  naloga Koliko žirovski učenci vedo o virih energije?, avtorjev Marka Filipiča in Dejana Perića , pod mentorstvom Ine Čarić, sta osvojili bronasto priznanje. Na OŠ Žiri je bilo izdelanih največ raziskovalnih nalog izmed vseh gorenjskih osnovnih šol in sicer 9, zanje se je trudilo 18 učencev pod mentorstvom 7 mentoric (Vlasta Pečelin, Barbara Peternel, Ina Čarić, Lilijana Justin, Vesna Krvina in Martina Jurman, Andreja Bogataj).

''Morska plaža'' v Postotniku

Pred več desetletji, v času mladosti znanega Žirovca Luisa Kopača in njegovih legendarnih zimskih skokov v reko Soro, so bili njeni bregovi v času poletja zmeraj polni. Tradicija kopanja, ki je bila pozneje za vrsto let pretrgana, se letos ponovno oživlja. Občina Žiri je skupaj z Agencijo RS za okolje pristopila k ureditvi kopališča na Pustotniku. Zajezili so reko in izdelali dva oporna zidova, ki bosta omogočala ''plažo'' za sončenje. Kopališče se bo raztezalo v dolžini 45 m z globino vode do 1,8 m.

Žirovci sedaj v šali pravijo, da naj župan prikliče še lepo vreme, kajti brez sonca in visokih temperatur bo na novo pridobljeno kopališče žalostno samevalo.