ŽIRI

Alpina, kdo bo tebe ljubil?

 Zadnje mesece so Žirovci mrko in s polno mero skrbi bedeli nad usodo Alpine, ki jim- tako kot številnim generacijam v preteklosti- reže sicer tenek, a reden kruh. Da se je tovarna znašla v finančnih težavah, že dolgo ni več skrivnost, za njen nakup - tako so še aprila poročali mediji -  pa so ponudbe oddali norveški sklad Holta, finska družba Rapala in ameriški sklad Blue Trust Fund. Usoda prodaje pa – vsaj neuradno – ne visi več v zraku,  saj do podpisa pogodbe z ameriškim skladom Blue Trust Fund (še) ni prišlo.

 Alpina sicer posluje normalno, v prihodnjih mesecih pa bo za nabavo materialov potrebovala sveža obratna sredstva, za kar nujno potrebuje novega lastnika. Z zdajšnjimi podjetje Alpina ne more do novih posojil.

Direktor Alpine, Matjaž Delopst, ki na kakšne konkretnejše informaciji o prodaji Alpine sicer čaka tudi sam, je v pogovoru povedal, da si delavci- samo v žirovskem delu Alpine jih je zaposlenih okoli 350 - želijo, da se z novim lastnikom, trdim delom in odpovedovanji izkopljejo iz najhujšega, ker to hočejo in tudi znajo.

''Prepričan sem, da Alpina ima prihodnost, v naslednjih letih se bomo znova postavili na zdrava in trdna tla. Avgusta letos, ko sem prevzel vodenje tovarne, sem se zavedal, da nas čaka težko leto, imam pa to srečo, da ljudi, s katerimi delam, poznam. Alpina ima svoje tovarne tudi v Bosni, na Kitajskem in v Romuniji. Z njimi moramo sodelovati, saj smo del globalnega sveta, zavedajoč se, da so tamkajšnji materialni viri in delovna sila cenejši. Za tako imenovani razvoj panoge še zmeraj skrbimo v Žireh, prav tako za kakovost in spoštovanje rokov. V proizvodnji je trenutno okoli 150 delavcev, prepričan sem, da se ta številka ne bo znižala, kajti čevljev se brez njih ne da izdelovati.''

Kljub vsem težavam je bila Alpina letos na mednarodnem področju zelo prepoznavna in uspešna. Tako je, med drugim, Norvežan Petter Northug v novih tekaških čevljih Alpina Elite pro osvojil Veliki kristalni Globus. Delavci Alpine si želijo, da bi takšne novice v prihodnje zasenčile tiste-najbolj črne- ki Žirem ne pišejo lepih časov.

Pesniški april v galeriji DPD Svoboda

Večerov, na katerih bi s svojimi deli nastopili literati, v Žireh skorajda ne poznajo. Pri DPD Svoboda so se zato odločili, da se od kulturno obarvane zimsko-pomladne sezone poslovijo s prireditvijo, ki bo imela pesniško in glasbeno vsebino. V goste, da je bilo bolj pestro tudi za oči, so povabili umetnika, izdelovalca pohištva, Aleša Žnidarčiča iz Kanala ob Soči, za cvetlične aranžmaje pa je poskrbela Stana Kristan.

Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je navdušil tudi mladi pianist Jakob Velkavrh. Literarni ustvarjalci Literarnega društva RIS pa so s poezijo preganjali oblake.

bo Muzej končno zaživel?

Nedavni občni zbor Muzejskega društva v Žireh je privabil številne ljubitelje društva, ki so se zbrali v prostorih krajevne knjižnice, pregledali minulo delo in se posvetili načrtom za v prihodnje. Uvodoma so prisluhnili svojemu članu, prof. dr. Alojzu Demšarju, ki je prisotne seznanil z raziskavo o mlinih, ki so nekoč dajali kruh številnim prebivalcem Poljanske doline

V nadaljevanju je predsednik društva, Miha Naglič, v daljšem glasnem razmišljanju razgrnil delo v minulem letu. Orisal je tudi nastanek dveh novih stalnih zbirk: ''Čevljarstvo na Žirovskem''  in ''Žiri in Žirovci skozi čas''.

''Muzej smo dodobra napolnili z vsebino, čas pa bi že bil, da vanj privabimo tudi obiskovalce. Prav promocija muzeja, vključno z  Rapalsko mejo in Rupnikovo linijo pa bo tisti cilj, ki se mu bomo v prihodnje temeljiteje posvetili,'' je še dodal.

 finski veleposlanik Pekka Metso v Žireh

V petek, 19. aprila, sta bila na obisku v Žireh finski veleposlanik Pekka Metso in njegov namestnik Ville Cantell.

Najprej sta se srečala z županom, mag. Janezom Žakljem. Podrobneje jima je predstavil občino, predvsem njen gospodarski del. Visoka gosta sta obiskala tudi Alpino in M-Soro. Del svojega časa sta preživela še z nekaterimi ostalimi žirovskimi podjetniki iz Vista d.o.o., Etikete d.d., Ike d.o.o. ter Polixa Export d.o.o.

Župan Janez Žakelj je bil s srečanji zadovoljen:''Obisk je bil za žirovska podjetja dobra priložnost za morebitna sodelovanja s Finsko in za navezavo stikov s predstavnikom agencije, ki uspešno deluje pri povezovanju finskih podjetij s tujimi partnerji. Predstavljene so bila področja, kjer je največ možnosti za gospodarsko sodelovanje.''

Žal pa ima vsaka medalja dve plati. Žirovska podjetja so bila prav v tem času, ne po svoji krivdi, dobesedno odrezana od sveta, saj je bila cestna povezava z Logatcem zaprta za vsa tovorna vozila do 26. aprila. Tovornjaki so si tako podaljševali pot in si obenem višali stroške preko Horjula, Lučin in Gorenje vasi.

Juta Krulc, stoletnica

Aprila je Juta Krulc, ena naših najbolj priznanih oblikovalk vrtov, praznovala stoti rojstni dan. Žirovci smo jo pobliže spoznali lansko leto, ko je prejela občinsko priznanje za dolgoletni prispevek pri oblikovanju žirovskih vrtov ter dvigu kulture urejanja krajine. Do danes je samo v Žireh izoblikovala petindvajset vrtnih ureditev in zasaditev.

Trenutno pa - kljub zavidljivemu številu let- skrbi za oblikovanje velikega vrta na Vurberku na Štajerskem.

''Vedeti moraš, zakaj vztrajaš,'' pravi in obenem doda, da jo še zmeraj osrečujejo pravi ljudje in drevesa.