Kultura in kriza vrednot

Konec marca so se na prvem koordinacijskem sestanku za skupno mizo usedli žirovski oblikovalci in ustvarjalci rednih, mesečnih kulturnih dogodkov:Rok Klemenčič (občina Žiri), Evgen Podobnik in Metka Debeljak (DPD Svoboda), Miha Naglič(muzej, Majda Treven (Knjižnica Žiri), Jože Stanonik (Šmar) in Milena Miklavčič(sklicateljica sestanka)

Pogovor je stekel o organizaciji različnih prireditev v Žireh in tudi o tem o tem, kako privabiti obiskovalce. Le-teh je iz leta v leto manj, nihče pa ne ve, zakaj. Prisotni so bili mnenja, da je pestrost ponudbe daleč boljša in zanimivejša kot nekoč, Žirovci pa ob njej ostajajo bolj ali manj hladni.

Majda Treven je v nadaljevanju predstavila knjižnične prireditve. Srede so in bodo tudi v prihodnje namenjene otrokom, četrtki pa- že tradicionalno- predstavitvam novih knjig in različnim predavanjem- tudi bolj duhovno obarvanim.

Jože Stanonik je povedal, da imajo v galeriji Zvonik (Cerkev Sv. Martina) na leto 6 različnih razstav(slikarske, fotografske, metulji…), vsako od njih obišče okoli 200- 300 obiskovalcev.  Večinoma razstavljajo žirovski umetniki, ni pa nujno.

Miha Naglič je bolj obširno spregovoril o Muzeju. Pri tem je izpostavil tudi problem ogrevanja, ki ni zadosten za kvalitetno ohranjanje eksponatov. V okviru muzeja organizirajo enega ali dva Lenčkova večera, decembra pa predstavijo Žirovski občasnik.

DPD Svoboda poleg 4 abonmajskih predstav in ene redne premiere domače gledališke skupine,  v svoji Galeriji poskrbi še za  3 pogovorne večere, oziroma okrogle mize ter tri večje razstave.

V nadaljevanju so padale tudi ideje o novih dodanih vrednostim tem dogodkom. Nekatere bi lahko celo ''zapakirali'' v celostno ponudbo, v kateri bi obiskovalci našli čas tudi obisk Rapalske meje, Rupnikove linije, kamnite mize, cerkve na Ledinici, muzeja in kakšne kulinarične pokušine. Metka Debeljak je bila zelo kritična: skrbi jo, ker je predvsem med t. i. ''žirovsko inteligenco'' tako malo interesa za kulturo. Še posebej je izpostavila prosveto, ki že dolgo ni več ''jedro kulture in napredka v kraju''.

Udeleženci posveta so se strinjali, da v prihodnje več in bolje sodelujejo med seboj tudi pri obveščanju. Na e- mail naslov (kultura@ziri.si), pa se lahko javijo tisti iz Žirov in okolice, ki bi želeli, da jih organizatorji o vseh kulturnih prireditvah v Žireh tudi redno obveščajo.

7. Slovenski klekljarski dnevi   

 7. Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo potekali od 26. aprila do 2. maja v Žireh se približujejo z velikimi koraki. Članice Klekljarskega društva Cvetke  imajo že naklekljane čipke starodobnikov, ki bodo letošnje veliko presenečenje. Razstavo čipk starih avtomobilov si bo moč ogledati v Galeriji DPD Svoboda, sprevod pravih starodobnikov, ki jih bodo njihovi lastniki pripeljali z vseh koncev Slovenije in tudi tujine, pa se bo vil po Loški ulici v nedeljo, 28. aprila ob 11h .

''Letos smo povabile k sodelovanju tudi klekljarice iz Trbovelj, ter ženske, ki ustvarjajo bogato paleto ročnih del na Obali in Krasu. Naj povem, da bo naša čipka tudi letos pisana, saj bo žarela v številnih barvnih odtenkih. Še zmeraj spoštujemo našo stoletno klekljarsko tradicijo in ji tudi na razstavi odmerimo del prostora. Ob tem se zavedamo, da če hočemo iti korak s časom, moramo spreminjati svojo miselnost, moramo si želeti napredka, ker drugače bi obstali v času in bi nas ta lahko celo povozil,'' je dodala predsednica društva Cvetke, Marica Albreht.

Svečana otvoritev 7. Slovenskih klekljarskih dni bo v petek, 26. aprila ob 18 uri. Naslednji dan, v soboto, se bodo pod stoletnimi kostanji na Bahačevem vrtu zbrali slikarji domala iz vse Slovenije na že 2. slikarski koloniji. Zvečer ob 18.00 h bodo svečano razglasili najboljše ustvarjalce Literarnega natečaja. Rok Klemenčič, iz TD Žiri pa obljublja, da si bodo obiskovalci lahko ogledali Muzej, Rupnikovo linijo in ostanke Rapalske meje te poskusili pristne žirovske drobnjakove štruklje.

Srebrni na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna glava  

Na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekalo 12. marca, je ekipa OŠ Žiri, v sestavi: Lara Grošelj, Tajda Kopač, Katja Pivk, Samo Kranjc, Maj Kristan, Žan Kopač in Anže Oblak postala srebrna. Tekmovanje je obsegalo: izdelavo turistične naloge, pripravo tržnice ter predstavitev turističnega produkta obiskovalcem. S pomočjo obeh mentoric, Vlaste Pečelin in Andreje Bogataj, so mladi v raziskavi, ki so jo poimenovali Pridte u Žir' na…, raziskali žirovsko kulinarično ponudbo, ki jo v kraju pogrešajo zlasti ob največjih etnoloških prireditvah. Pod drobnogled so vzeli pohod ob Rapalski meji in ga v nalogi na svojstven način popestrili tudi s ponudbo kulinarike. Na Breznici bi pohodnikom stregli domač kruh, suho sadje in krhljevko, na Mrzlem vrhu flancate, na Ledinici pa kislo zelje s pečenico. V prilogi so v pristni žirovščini zapisali tudi nekatere recepte jedi, od drobnjakovih štrukljev do ''šabese'' in ''amlete'' (palačinka).

Raziskovalna naloga je bila na tekmovanju res ''le'' srebrna, lahko pa bi postala zlata za mnoge žirovske gostince, ki še zmeraj prisegajo na ''šnicl in tenstan krompir.''