Žirovski upokojenci tudi pojemo, je v Zbornik upokojencev iz Žirov zapisala MARTA ERZNOŽNIK

             Smo generacija, ki je rasla ob slovenski narodni glasbi, brez radia in televizije. Ob večerih smo prisluhnili pesmim klekljaric, poslušali podoknice, s pesmijo in plesom obogatena praznovanja. Koliko narodovega bogastva je bilo v teh pesmicah, skoraj vse z več kiticami in zanimivo vsebino. Le škoda, da si jih nismo več zapisali in s tem ohranili.

            Ohranili pa smo ljubezen do petja, jo negovali skozi čas petja v zborih, ko smo bili šolarji, kasneje v službi, vse do upokojitve, ko smo naenkrat imeli več časa zase. To posebno priložnost je odlično izkoristila Dina Vončina, ki nas je povabila na pogovor in že smo snovali pevski zbor. Nismo opravljali  avdicije, saj smo vedeli, kdo rad in dobro poje. S posebnim zanosom in veliko energije je nastal prvi upokojenski pevski zbor v Žireh. Glavna pobudnica in organizatorka Dina je postala predsednica in svoje delo nadvse uspešno, z veliko elana opravljala skoraj 15 let vse do svoje prezgodnje smrti. Dina, hvala!

            Uspela je dobiti tudi zborovodja g. Ivana Rijavca iz Idrije, ki nam je zvest že vseh 15 let. Dobro se že poznamo, lepo sodelujemo, vemo,  katere pesmi nam ležijo in katere ne, znamo si prisluhniti, pa tudi stisniti zobe, kadar smo v težavah. Te so največkrat zdravstvene in jih premagujemo z veliko mero optimizma in medsebojno pomočjo. Za g. Ivana Rijavca lahko rečemo, da je »naš« in mi »njegovi«. Da bi le še dolgo tako ostalo.

            Srebrni (g)las se imenujemo. V začetku smo to ime izgovarjali bolj strahoma in razlagali njegov pomen. Ko pa smo v Kamniku, kamor smo bili povabljeni na revijo pevskih zborov DU Gorenjske, videli napis Poje vam Srebrni glas smo postali samozavestnejši. Videli smo, da je ime všeč tudi drugim. In tako ga uporabljamo že 15 let.

             Še vedno imamo vaje ob sredah zvečer. Gostoljubno smo sprejeti v šoli, kar nam je v veliko zadovoljstvo. Lahko rečem, da so vaje dobro obiskane, izostajamo samo zaradi bolezni ali nujnih opravkov. Vadimo intenzivno, da ni časa za klepet, čeprav je ta še vedno nalezljiv. Pesmi, ki so nam všeč, se naučimo hitro in jih radi pojemo, zato tudi lepše zvenijo. Pojemo večinoma ljudske pesmi in priredbe popevk, večinoma štiriglasno, včasih še večglasno. Pri sopranih je 9 pevk, altistk je 10, tenorjev 5 in basov 7. Letos se nam je pri basih pridružil Branko Vončina, pri tenorjih pa Vladimir Novak. Vsakega novega pevca smo veseli.

            Število pevcev se je od začetnih 36 večkrat spremenilo. Nekateri vztrajamo vse od začetka, drugi pa so prenehali iz različnih osebnih razlogov. Najhuje nam je, kadar se soočimo s smrtjo sopevca. To se nam je žal že večkrat zgodilo, saj smo se morali doslej posloviti od Janeza Kogovška, Jaka Klemenčiča, Rajka Kavčiča, Ivana Pečelina, Ivana Mivška, Francke Trček in nazadnje naše predsednice Dine Vončina. Na vse nam je ostal lep spomin in pogrešamo njihov glas.

            Po Dininem odhodu je predsedniško mesto prevzela Marija Gantar, ki je med  Dinino boleznijo  že veliko pomagala in se  vpeljala v vodenje zbora. Vsi ji želimo veliko uspeha pri tem zahtevnem delu.

            Naš prvi nastop je bil v Alpini na Občnem zboru DU Žiri. Imeli smo hudo tremo, saj nas je snemal tudi Radio Sora. Od takrat dalje smo redno nastopali na upokojenskih občnih zborih in raznih prireditvah v Žireh. Pripravljali smo vezna besedila, ki so bila prilagojena pesmim, katere smo peli, in času, v katerem živimo. Kasneje je vlogo povezovalke zelo uspešno opravila  Martina Mlakar.

            Povabljeni smo bili tudi na meddruštvena srečanja upokojencev od Žirov do Idrije, Sovodnja in Cerkna.

            Vsako pomlad se udeležimo tudi območnega pevskega srečanja v Škofji Loki. Tam naše petje ocenjujejo in izberejo zbor za Regijsko srečanje upokojenskih pevskih zborov, ki je v raznih mestih Gorenjske. Tako je naneslo, da smo bili izbrani za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. Enkrat smo nastopili v preddverju, drugič pa na velikem odru pred množico upokojencev iz vse Slovenije, na  Festivalu za tretje življenjsko obdobje. To je bil za nas poseben, vznemirljiv dogodek in poslušalci so nam dali visoko oceno.

            Letos smo na enakem tekmovanju v Cerkljah dobro zapeli in skupaj z zborom iz Komende dosegli prvo mesto. Na to smo zelo ponosni.

            Vsako leto dobimo povabilo na srečanje Ko pesem srca vname. Redno se ga udeležujemo, zato smo lani dobili posebno priznanje. Sedaj je že več let v prijetnem okolju Volčjega Potoka, kjer se prepletata pesem in lepota narave.

            Udeležujemo se tudi srečanj pevskih zborov iz krajev z usnjarsko tradicijo, od Bistre, Celja, Konjic, Slovenj Gradca do Mirna.

            Prav poseben čar ima vsakoletno veliko pevsko srečanje v Šentvidu pri Stični. Na tisoče pevcev združi svoje glasove v ubrano petje pod strokovnim in prijetnim vodstvom  dirigenta Igorja Švare. Sposoben je doseči, da smo po eni vaji pripravljeni za skupni nastop, ki ga prenaša tudi RTV Slovenija. Na tribunah smo izpostavljeni raznim vremenskim razmeram, od vročine, grmenja, do dežja, vetra in le malokrat prijetnim dolenjskim sapam. Mi pa smo kljub temu srečni in pojemo z vsem srcem. To je pravi praznik petja.

            Zadnja leta s svojim programom popestrimo tudi občni zbor Društva invalidov Žiri, kar nam je v pravo zadovoljstvo, saj s tem prispevamo k boljšemu počutju invalidov.

            Več let nas je v goste vabil RK Žiri, ko so v šoli organizirali sprejem za starejše občane. Takrat smo še posebej pazili, da je bil izbor pesmi prilagojen starejšim in da smo jim s tem pričarali kak svetel mladostni spomin.

            Pripravljamo tudi samostojne koncerte. Pri njihovi pripravi in izvedbi sodelujemo prav vsi pevci. Vsakokrat v goste povabimo pevsko, plesno ali instrumentalno skupino, da je koncert bogatejši. Posebno prijateljske odnose imamo s pevci iz Šmartna pri Litiji, s katerimi se največkrat srečamo.

             Petnajstletnico zbora smo želeli dostojno proslaviti, zato smo 12. decembra 2009 organizirali samostojni jubilejni koncert v dvorani DPD Svoboda v Žireh.                                                                                                                                     

Osnovni del programa smo gradili na pesmih preteklega obdobja in jih oplemenitili z novimi, sodobnimi priredbami. Pri tem nam je veliko pomagal g. Andrej Žakelj, ki je obe novi pesmi spremljal na klavirju. Osvežitev in poseben čar  pa so koncertu dali mladi pevci iz OŠ Žiri pod vodstvom g. Andreja Žaklja. Petje z mladimi vsem prinaša novo kvaliteto v medgeneracijskem sodelovanju.

Prepletli smo mladost in izkušnje z  brezskrbnostjo in smehom, razum in znanje z neuničljivo energijo in zasanjanostjo in dovolj moči za skupno seganje po zvezdah, je dejala mlada in prisrčna voditeljica programa Jana Jenko.

Dvorana je bila polna, kar nam je bilo v veliko zadovoljstvo. Upam reči, da je koncert uspel, saj smo sebi in poslušalcem ponovno pokazali, da iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in bolečine srca.

Z gosti smo se veselili še v prijetnem klepetu po koncertu.

            V jesenskem času gremo na izlet. Spoznavamo domovino, pa tudi čez mejo nas potegne. Sprva smo vodenje prevzeli člani zbora, zadnja leta pa nam ga strokovno organizira in skrbno vodi  Nežka Zrimšek. Na izlet in piknik povabimo tudi svoje partnerje.

            Piknik imamo ob zaključku sezone in se ga udeleži tudi g. Rijavec s soprogo. Takrat imamo čas za klepet in petje po svoji izbiri. Predvsem pa se posvetimo tistim pevcem, ki so v tem letu praznovali okrogli življenjski jubilej. Že nekaj let nam piknik pripravi prijazna družina naše pevke Francke Kavčič, ki se trudi, da smo vsestransko zadovoljni.

            Pevci se med seboj spoštujemo, upoštevamo našo različnost, ustvarjamo prijateljske in poštene medsebojne odnose, zato tudi radi hodimo na vaje.

            Vsaka sreda je tako srečanje prijateljev in med prijatelji nam je lepo.

            Pesem nas poživlja, združuje, sprošča, bogati, blaži žalost in bolečino.

            In še bi radi peli, nam in vam v veselje.