Na Kubi sta se februarja 2016 sestala papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril. Papež je ob srečanju izjavil, da sta s patriarhom brata. Ali je res, da je patriarh papežev brat? Seveda po nauku katoliške cerkve.

Ali je lahko patriarh papežev brat, če katoliški svetnik Ambrozij pravi: »Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje judov«. Torej tudi pravoslavni. Nekatolikov se je potrebno izogibati »kot strupa, ki prinaša smrt! Prezirajte jih, izogibajte se jih in ne govorite z njimi,« je dejal papež Leon I. Pravoslavnega patriarha se je torej potrebno izogibati. Pa še prezirati. In še pruski jezuitski general Wernz: »Cerkev lahko krivoverce obsodi tudi na smrt, vse njihove pravice pa so zgolj izraz našega popuščanja.« Ker je patriarh Kiril vernik pravoslavne cerkve, torej krivoverec, ga lahko katoliška cerkev obsodi tudi na smrt. Da zgornje izjave niso samo del zgodovine in še vedno veljajo, izhaja iz katoliškega nauka. Katoliška cerkev namreč uči: »Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« (knjiga Vera cerkve, str. 203). Ali je torej patriarh Kiril papežev brat, če mu katoliška cerkev kot verniku pravoslavne cerkve, ne priznava pravice do obstoja? Bistvo bratstva pa je sožitje in ljubezen in ne izobčenje.

Čeprav se po papežu Leonu I. ne sme govoriti z verniki pravoslavne cerkve, ti naj bi prinašali tudi strup, se je papež Frančišek sestal pravoslavnim patriarhom Kirilom in z njim podpisal celo skupno izjavo. V njej, ki obsega 30 točk, sta v enajsti točki zapisala: »Medtem pa naj mednarodna skupnost vloži vse napore v skupne povezave in koordinirane akcije za prenehanje terorizma.«

Kako lahko glede na sedanje stanje preneha terorizem, ki sta ga imela v mislih papež in patriarh? Samo z njegovim uničenjem. Potrebno je torej uničiti ljudi, ki izvajajo terorizem. Teroriste, ti so v glavnem muslimani, je potrebno pobiti. Čeprav oba učita Božjo zapoved Ne ubijaj, pa pozivata k pobijanju teroristov, v glavnem muslimanov. Ali iz omenjene zapovedi izhaja, da se lahko pobija muslimane? Seveda ne, saj je jasno zapisano: Ne ubijaj! Torej se ne sme nikogar ubiti, niti žival ne. Koga potem predstavljata papež in patriarh: Boga Stvarnika, ki je rekel Ne ubijaj ali boga podzemlja, ki ves čas poziva k ubijanju in uničevanju? Oba sta tako sokriva smrti velikega števila ljudi, tudi otrok. Oba sta sokriva hudega trpljenja mnogih. Oba sta sokriva uničenja mnogih domov …

Mogoče je, da bo kdo za uničevanje teroristov uporabljal tudi znano jurišno puško AK­47 (kalašnikov). Konstruktor tega orožja Mihail Kalašnikov je imel pred svojo smrtjo, umrl pa je decembra 2013, očitke vesti, da je s svojo puško povzročil veliko smrti. Dejal je, da ga pestijo občutki krivde in da je trpel »neznosne duševne bolečine« ob misli, da je orožje, ki ga je sam razvil, pokončalo toliko človeških življenj. Vse to je zaupal ruskemu pravoslavnemu patriarhu Kirilu. Ta ga je potolažil in mu sporočil, da kadar orožje služi obrambi domovine, stoji cerkev za konstruktorjem in tudi za borci. »Orožje je izumil za obrambo svoje dežele, ne pa za savdskoarabske teroriste,« naj bi dejal predstavnik patriarha Volkov. Patriarh je s to izjavo potrdil nasilno in ubijalsko ideologijo pravoslavne cerkve, ki jo ta sicer skriva za obrambo domovine. Ali je tudi Jezus rekel, da lahko za obrambo domovine ubijaš ljudi in uničuješ domove? Ali ni bil Jezus pacifist? Ali ni rekel, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan? Ljubi svojega sovražnika, so tudi njegove besede!

Kakšen bi bil odgovor papeža, če bi se Kalašnikov obrnil nanj? Bolj ali manj enak patriarhovemu. Če je orožje, torej tudi jurišna puška AK­47, v funkciji obrambe, gre za pravično vojno in v tej je dovoljeno ubijanje. Božja zapoved Ne ubijaj po katoliškem nauku v tem primeru ne velja. Ali v tej obrambi oz. obrambni vojni pod streli te puške pade tisoče, deset tisoče ali milijone ljudi ali živali, za katoliško cerkev ni bistveno! Trpljenje umrlih in njihovih svojcev ni pomembno. Če otrok izgubi očeta ali mater, ki ga pokosi Ak­47, ni pomembno. Če družina ostane brez bivališča, za katoliško cerkev ni pomembno. Če nekdo postane invalid brez vseh udov, za katoliško cerkev ni pomembno, važno je, da gre za obrambo cerkve. Važno je, da se obranijo interesi cerkve. Če nekdo ostane gluh ali slep, za katoliško cerkev ni pomembno, če je v igri AK­47, ki brani cerkev! Če živalski otroci ostanejo brez staršev, to za katoliško cerkev ni pomembno. Pa so tudi živali od Boga Stvaritelja ustvarjena bitja, vsaj tako pravi katoliška cerkev.

Res sta papež in patriarh brata: v pozivanju k ubijanju in uničevanju. Pa seveda v kršenju pete Božje zapovedi Ne ubijaj. In kdo uresničuje pozive obeh cerkvenih vodij k ubijanju: tudi katoliki in pravoslavni pa še mnogi iz drugih verskih skupnosti, ki prav tako imajo zapoved Ne ubijaj. Mečejo bombe, izstreljujejo rakete ...