Članek
Baroko maraton, Plasy, Češka
Objavljeno Aug 04, 2015

Sem našla zapis iz septembra 2012:

V ŠD Elektro Primorska se vsake toliko podamo na kak tek čez mejo, tako je Mitja v začetku leta izbrskal Baroko maraton sredi češke pustinje v majhnem mestecu Plasy, ki razen starega samostana ne nudi prav dosti več. Razpis za tek je bil idealen: kar nekaj različnih dolžin (420m, 4,2km, 10km, 21km in 42km), trase pa prav idilične – gozdne potke, travniki ob rekah, skozi majhne vasice, čez prostrana polja… In prav nič ravninsko, saj recimo maraton nabere kar 700 metrov navkreber! Minus pa seveda skoraj 700km od Nove Gorice do Plasyja. Ampak, kot je rekel prijatelj Jožko, če hočeš kam prit, se moraš peljat. In smo šli.

Po devetih urah smo se v četrtek zvečer pricijazili do Kralovic, 10km naprej od Plasyja, kjer smo se nastanili – naša družina v kampu, ostalih 6 soborcev v luštnem penzionu sredi mesteca. Že isti dan smo okusili največjo češko znamenitost, ki je poleg tega, da je odlična, še izredno poceni (bo treba narediti zaloge za domov…).


				Idila v kampu

V petek naj bi bilo od 4h popoldne dalje mogoče dvigniti štartne številke, pa je bil prireditveni prostor skoraj povsem zapuščen, dva ustrežljiva mladeniča pa sta nam veselo razložila, da lahko dvignemo številke po 6. Uri. Mene je začelo kar fajn skrbeti glede organizacije, če že v tem trenutku škripa (bo proga vredu označena, okrepčevalnice založene, dovolj pogoste…).

Tako smo se drugo jutro (sobota, 8.9.) znašli na štartu, se čudili kar veliki množici tekačev, lepo urejenemu prostoru. V zadnjem hipu sva se z Mitjem odločila, da zaupava Roka v varstvo, kužija pustila v avtu in se oba podala na tek – jaz na maraton, Mitja na polovičko. Od prijateljev je šel še eden na polovičko, dva pa prvič na cel maraton!

Proga se je kar kmalu začela vzpenjati, bilo je kar fajn vroče, žejna sem bila že takoj po štartu. Sem že kar malo obupovala, saj je bila prva okrepčevalnica šele po 6,5km, bila pa je dobro založena, ljudje res prijazni. Proga, kot obljubljeno, zelo luštna, potke, stezice, makadamske ceste, gozdovi, vmes nekaj asfalta, označena odlično! Bila pa je precej težka, saj smo se prvih 17km večinoma vzpenjali in mene je že hitro začelo vse »matrati«, od želodca, stegenske mišice, vsega skupaj.  Od 20. do 30.km, ko smo tekli po prelepih travnikih ob reki, se mi je vleklo v neskončnost. V nekatere klance smo kar vsi po vrsti hodili, čeprav ni bilo pravih strmin. No, nekako sem se po dobrih 4. urah privlekla do cilja, kjer je bil svet kar hitro lepši (litre enervita, polno okusnega peciva, odlično pivo, poležavanje v senčki, cartanje z Rokom in Jakom,…). Kakšno uro za mano sta v cilj pritekla novopečena maratonca – prav sveže in poskočno sta delovala in seveda presrečno! Bravo Mojca in Martin!!! Na podelitvi se je celo izkazalo, da je moj čas zadostoval za prvo, Mojčin pa tretje mesto v kategoriji.


				Končno cilj!

Če povzamem, super organiziran tek, idealno za ljubitelje neasfaltnih prog, okrepčevalnice dobre in (razen prve) jih je zadosti, proga odlično označena, štartnina nizka, konkurenca med dekleti majhna J, bivanje na Češkem še vedno poceni.

Še uradna stran.


				Stopničke