Magnetna polja delujejo na vsako celico v človeškem organizmu, to jim namreč omogoča njihova lastnost, da prodirajo skozi materijo. Pomembno vlogo imata elektromagnetna interakcija in resonanca, ki prenašata informacije med magnetnim poljem in celico.
Kot vemo, je celica najmanjša življenjska enota v telesu, naš organizem pa je zgrajen iz 50 do 70 bilijonov takšnih enot. Enote se združujejo v različna tkiva, kot je vezivno, mišično in živčno tkivo, ta pa oblikujejo organe. Tako je na primer prebavni sistem eden izmed mnogih organskih sistemov, ki je torej sestavljen iz več organov. Organski sistemi pa skupaj tvorijo človeško telo. To nam ponazarja, da imamo v našem telesu raznovrstne celice, ki opravljajo najrazličnejše naloge.
Celice imajo kljub medsebojni raznolikosti funcij in oblik enotno zgradbo. Celično jedro vsebuje genetske informacije, ki so shranjene v kromosomih in so naš dedni material. Izven središča se nahaja celična tekočina, ki predstavlja približno 40% celotne telesne teže. Tukaj se nahajajo mitohondriji, celični organeli, ki proizvajajo energijo za delo celic - so kot nekakšna celična elektrarna. Energijo pridobivajo iz goriva v organizmu, torej iz sladkorja, beljakovin in maščob. Pri magnetni terapiji igrajo mitohondriji ključno vlogo. Celična membrana daje celici obliko in oporo, s svojo polprepustno izolacijsko plastjo pa ločuje celično notranjost od zunanjosti ter zagotavlja nadzorovano izmenjavo snovi. Membrana sama sestoji predvsem iz notranje in zunanje maščobne plasti, ki odbija vodo in kjer se nahajajo važne beljakovine, ki služijo celici kot komunikacijska sredstva.
Najpomembnejša naloga beljakovin je črpanje, pri čemer prenašajo ione z mesta višje koncentracije na mesto nižje koncentracije. S porabo energije nastaja celična napetost - ta je predpogoj za presnovo in celično komunikacijo. Elektrokemična napetost, vzpostavljena z membranskimi črpalkami, nastane tako, da se pri tem procesu črpanja pojavi v notranjosti celice negativen električni naboj. Zunaj imamo pozitiven naboj, ker prevladujejo pozitivni nosilci naboja. Zaradi te razlike in s tem nastalega električnega potenciala se lahko nabiti delci premikajo med zunanjostjo in notranjostjo.
Poenostavljeno rečeno: pretaka se električni tok. To dejstvo igra pri učinku magnetne terapije pomembno vlogo, ker prek magnetnih polj delujejo elektromagnetne interakcije, ki pozitivno vplivajo na pretok ionov na celični membrani. V nasprotju s funkcionalno sposobno celico ima bolna celica zmanjšan potencial, kar pomeni, da je presnova v tej celici občutno zmanjšana. V slabo prekrvljenih delih organov celice ne dobijo več dovolj kisika, da bi lahko dobavljale dovolj energije za zagon črpalk.
Posledično nekatere črpalke celične membrane prenehajo delovati in celični potencial, celična napetost pade. Izboljšanje preskrbe z energijo v celici lahko popravi to situacijo. Na tem pa temelji magnetna terapija.
Celična membrana je kraj, kjer prihaja do resonančnega delovanja, kajti vse zdrave celice imajo svoje lastno nihanje v določeni frekvenci in amplitudi.
Vsaka celica leži v vodi. Ta vmesna tekočina služi kot transportno sredstvo za produkte presnove - posameznim celicam prinaša hranilne snovi, kri ponovno prevzema balastne snovi in jih preko primernih organov izloča iz telesa. V medcelični tekočini se med drugim nahajajo soli. Čim večja je koncentracija teh soli, toliko trše je tkivo. V kostnih celicah je torej visok delež soli, tam sta kalcij in fosfat, in ustrezen, relativno nizek delež vode. Tekoče stanje medcelične tekočine (imenujemo ga sol) tvori optimalni predpogoj za presnovo in s tem za magnetno terapijo.
V bolj neugodnih primeri preide stanje sol v stanje gel, fenomen, ki ga lahko opazujemo pri majhni vsebnosti vode ali tudi pri zvišani kislosti v tkivu. Prav zato je tako pomembno dovoljšnje vsakodnevno pitje vode!
Kot rečeno, celice pridobivajo energijo iz sladkorja, beljakovin in maščob - torej skozi prehrano. Za lažje razumevanje si lahko predstvljamo primerjavo s pečjo. Tudi peč služi za proizvodnjo energije, v tem primeru toplote. Za gorivo uporablja les. Da bi prižgali ogenj, potrebujemo prižigalo, na primer vžigalice. V telesu so vžigalice encimi. Vendar ogenj lahko gori le, če je na razpolago dovolj kisika. To velja tako za peč kot za mitohondrije v naših celicah. Za proizvodnjo energije potrebuje celica dovolj kisika in hranilnih snovi. 50-70% energije, ki so jo proizvedle celične elektrarne, takoj potrošijo črpalke celične membrane za vzpostavljanje celične napetosti.
Pri nemotenem delovanju celice oz. pri celičnem dihanju gre za gorenje glukoze (hrane) ob pomoči kisika. Na ta način celica pridobiva biokemijsko energijo.
Kako lahko magnetna terapija vpliva na pridobivanje energije v celici?
Magnetna terapija izboljšuje izkoriščanje kisika v tkivu. Rdeča krvna telesca pod vplivom magnetnega polja oddajajo več vezanega kisika, kar občutno izboljša prekrvitev. Magnetno polje je tako pomemben pogoj za izboljšanje celične funkcije. To velja še posebno za funkcijsko utrujene celice, torej celice, ki ne dobivajo več dovolj krvi, hranilnih snovi in kisika oz. imajo neugoden položaj glede na preskrbovalne krvne žile. S terapevtsko uporabo magnetnih polj prejmejo prav te celice več "goriva" za svojo energijo. Posledica: celice proizvedejo več energije in izboljša se delovanje membranskih črpalk. To spet poviša membranski potencial, torej celično napetost. Na ta način se celica lahko ponovno aktivno posveti svojim nalogam. Pri vplivu magnetnega polja na oskrbo z energijo torej ne gre za skrivnostno prenašanje energije v celico, temveč za biološke procese v celici in na njej, do katerih prihaja v prvi vrsti zaradi izboljšane preskrbe s kisikom. Gre torej za telesno samoobnavljanje in samozdravljenje.
M.U.
Povzeto po literaturi:
Christian Thuile
Terapija z magnetnim poljem
1.izdaja, avgust 1999
_____________________________
VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.
Neubergerjeva ulica 31
1000 Ljubljana
Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: info@vilazdravja.com