Današnji mrzel dež me je spomnil na slovensko narodno pesmico, ki smo jo peli kot otroci »Zima, zima bela, vrh gore sedela… « in se seveda kot vsi brezskrbni otroci veselili snega in snežnih radosti.
Ni še dolgo, ko smo preživljali vročinske vale enega za drugim, zdaj pa dež in ohladitev najavljata prehod v jesen in nato v zimo. Letos je bilo res dolgo vroče poletje in smo si želeli, da ga bo konec. Eno obdobje je zamenjalo drugo in ne bo dolgo, ko bo prišel tudi sneg. Prinesel bo radosti za nekatere, preglavice za druge, vse bo pa do neke mere odvisno od tega, kako se bomo pripravili na hladne, vlažne dneve. Prehladi in razne viroze bodo običajna tema vsakodnevnih razgovorov. Tako bomo hitro pozabili vročinske vale letošnjega poletja.
Jesen je prehodno obdobje, ko bi se organizem moral pripraviti na mraz, nizke temperature, veter, meglo. Zavedati se moramo, da smo ravno te mesece še posebej ranljivi. Dobro je, da naredimo vse, da okrepimo svoj imunski sistem. Slabe navade, kot so kajenje, pomanjkanje spanca, nepravilna prehrana, dolgotrajno jemanje antibiotikov, stres, težko fizično in mentalno delo slabijo imunski sistem, zato jih je bolje opustiti.
Za krepitev obrambnih sil telesa je potreben celosten odnos do zdravja in zdravljenja.
ZDRAVA PREHRANA
Jejte zdravo
Najnovejše raziskave kažejo, da se že s pravilo prehrano lahko slabljenje imunskega sistema upočasni ali pa celo ustavi.
Vnos energije močno vpliva na aktivnost imunskega sistema, saj je dokazano, da podhranjene osebe hitreje zbolijo kot osebe z normalno telesno težo.
Imunski sitem pa ne mara preveč radikalne diete pa tudi prekomerne teže ne. Če želimo ostati zdravi, moramo jesti kakovostne proteine, dobre maščobe in probiotike.
Hrana nam mora dati visokokakovostne proteine, ki jih najdemo v ribah, morskih sadežih, mesu in mlečnih izdelkih. Tudi žitarice so lahko izvrsten izvor imuno-stimulacijskih aminokislin.
Hrana, bogata z C vitaminom
Vitamin C je prvi na seznamu za krepitev imunskega sistema, zato je pomembno, da uživate živila, ki ga vsebujejo. To so paprika, brokoli, agrumi (kot so grenivke, limone, mandarine, pomaranče) pa tudi zimska specialiteta – kislo zelje.
Probiotiki
Fermentirani mlečni izdelki naravno vsebujejo žive bakterije, vse pogosteje pa jih dodajajo. Komercialno najpogosteje uporabljajo probiotike vrste Lactobaillus in Bifidobacterium, ki uravnavajo floro.
Poleg probiotikov pa telo potrebuje tudi prebiotike, ki so hrana koristnim bakterijam in so pravi tandem s probiotiki.
Antioksidanti krepijo imunski sistem, saj nevtralizirajo škodljive proste radikale, antioksidativni učinek pa imajo določeni vitamini in minerali, pa tudi rastlinski pigmenti. Skrivajo se v sadju in rumeni, rdeči in oranžni zelenjavi. Najdemo jih pa tudi v črnem vinu, temni čokoladi in zelenem čaju.
TELESNA VADBA NE VPLIVA LE NA TELO, TEMVEČ TUDI NA UM
V zadnjem desetletju so znanstveniki veliko svojega časa namenili raziskavam, v katerih so preučevali vpliv vadbe na delovanje možganov. Ugotovili so, da redna telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na naše možgane in um - in to ne glede na to, v kakšni telesni pripravljenosti smo.
NEKAJ RAZLOGOV ZA REDNO TELESNO VADBO
Eno izmed največjih blagodejnih učinkov telovadbe je zmanjševanje stresa. S tem, ko se boste dobro preznojili, se bo v telesu povečala koncentracija norepinefrina. To je kemična spojina, ki vpliva na to, kako naši možgani reagirajo na stres.
Z vadbo se sproščajo endorfini, ki ustvarjajo občutek veselja ter evforije. Z raziskavami so dokazali, da telesna aktivnost lajša simptome pri klinično depresivnih ljudeh. To pa ni kar tako!
Vadba izboljša samozavest
Še posebej vam priporočamo, da vadite v naravi, s tem boste še izboljšali svoje razpoloženje. Poiščite takšen način vadbe, ki najbolj ustreza vašemu življenjskemu slogu, nato pa se tega režima držite. Izbirate lahko med tekom, kolesarjenjem, rolanjem, plezalstvom in podobnim. Na tak način bo vaše telo dobilo tudi dovolj vitamina D, kar prav tako blaži depresivna občutja.
Vadba ohranja dobre mentalne sposobnosti. Medtem ko vadba in pravilna prehrana sicer ne morejo ozdraviti degenerativnih bolezni kot je npr. alzheimerjeva bolezen, pa lahko zaščitijo možgane pred zmanjšanjem kognitivnih sposobnosti.
Vadba zmanjšuje občutek tesnobe. Kemikalije, ki se sproščajo med in po teku pomagajo ljudem pri njihovih težavah z anksioznostjo, saj učinkovito pomirjajo.
Študije so dokazale, da kardiovaskularna aktivnost lahko vodi tudi do nastanka novih možganskih celic (nevrogeneza) in na splošno izboljša delovanje možganov.
Redna telesna aktivnost izostri spomin ter poveča sposobnost, da se naučimo nekaj novega. Med vadbo se namreč poveča produkcija celic v hipokampusu, ki je odgovoren za pomnjenje in učenje.
Ljudje, ki so redno aktivni, so pri delu bolj produktivni in imajo več energije kot sodelavci, ki samo sedijo.
ZAGOTOVITE SVOJEMU TELESU DOVOLJ SPANJA
Zagotovite svojemu telesu dovolj spanja, in sicer vsaj 8 ur dnevno. Pojdite spat pred polnočjo, saj je ura spanja pred polnočjo enaka dvema urama spanja po polnoči. Vaš spanec bo še boljši, če bo v vaši spalnici približno 18 stopinj.
IZOGIBAJTE SE STRESU
Negativna čustva, stres in skrbi slabo delujejo na imunski sistem in zagotovo boste sčasoma zboleli, če vas mučijo omenjene stvari. Če boste pozitivno gledali na svet in uravnotežili vsakodnevne obveznosti, boste težje zboleli.
RAZSTRUPLJANJE TELESA
Nekaj dni dobro čistite telo, da ga boste okrepili. Detoksikacija je proces čiščenja strupov iz organizma, saj ti slabijo imunski sitem in povečajo tveganje, da zbolite. Dobro je, da to naredite dvakrat na leto, predvsem če redno uživate hrano, ki je polna pesticidov in hormonov, jeste veliko mesa, sladkorja in drugih rafiniranih živil ter živite v onesnaženem okolišu, kadite in pijete. Vsaj del naštetih stvari verjetno velja za večino izmed nas. Pri čiščenju strupov sodelujejo ledvice, jetra in črevesje. Detoksikacija pa je dobra tudi za mentalno zdravje, saj zmanjšuje tesnobo in posledice prevelikega stresa.
SONCE
Morda vam v hladnejših mesecih ni do tega, da bi veliko časa preživeli na prostem, a ko je sončen dan, se vsekakor podajte na zrak. Izpostavljenost sončnim žarkom omogoča proizvodnjo vitamina D v telesu. Gre za vitamin, ki krepi imunsko odpornost in izboljšuje zdravje kosti. Vitamin D lahko v telo vnesete tudi s hrano, veliko ga vsebujejo ribe, gobe, jajca.
NASMEJTE SE
Smeh, sreča in zadovoljno življenje znižujejo nivo stresnega hormona kortizola v krvi. S tem se izboljšuje spanec, pa tudi imunski sistem. Da bi se vsak dan od srca nasmejali, lahko poskrbite tudi sami. Družite se z ljudmi, ki vas spravljajo v dobro voljo, predvajajte si zabavno oddajo ali film, ob katerem se nasmejite, obiščite komično predstavo, na Youtube-u poiščite posnetke, ob katerih se boste od srca nasmejali. Včasih je potrebno zelo malo truda.
Počnite stvari, ki vas veselijo. Smeh je pol zdravja!
Branka Švajger, dr. med.
_____________________________
_____________________________
VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.
Neubergerjeva ulica 31
1000 Ljubljana
Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: info@vilazdravja.com