Soboški škof dr. Peter Štumpf v pridigi ob 100 letnici: Razdeljenost je največja tragedija, ki se lahko zgodi narodu

Objavil/a V Fokusu, dne 2019-08-18 ob 08:29:56

Včeraj je v Beltincih v parku pred župnijsko cerkvijo svetega Ladislava potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob somaševanju škofov in duhovnikov jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore. Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 150 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.

Pridigo soboškega škofa dr.Petra Štumpfa objavljamo v celoti:

Danes je dan, kot ga v 100 letih v Prekmurju ni bilo in ga v naslednjih 100 letih tudi ne bo. Ta dan je eden od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda, ko se njegov del v Prekmurju skupaj z vsemi Slovenci doma, v zamejstvu, v tujini ter z vsemi, ki so prijatelji prekmurskih Slovencev, Bogu zahvaljuje za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, verovanja in ustvarjanja v domovini Sloveniji.

Pred 100 leti so bili Prekmurci utrujeni od strahotnih posledic 1. svetovne vojne in diplomatskih preigravanj mednarodnih velesil. Kam bo spadalo Prekmurje? S kom in kako bodo Prekmurci živeli? Upanja za prekmurske Slovence je bilo malo, zelo malo.

Kdo od takratnih svetovnih voditeljev, ki so zarisovali nove meje držav, bi lahko imel kaj čutenja z neznatnim slovenskim življem med Muro in Rabo? Kako bi jih lahko v korist prekmurskih Slovencev prepričal katoliški duhovnik in pogajalec dr. Matija Slavič, ki je bil s svojim sodelavcem, duhovnikom dr. Francem Kovačičem, na mirovni konferenci v Parizu na prvi fronti pogajanj

Tudi duhovnik dr. Matija Slavič je šel v Pariz podobno, kot je šel Mojzes v Egipt pred faraona. Mojzes je na egiptovski dvor stopil samo s palico in jecljavo besedo, Slavič pa z neomajno voljo, da za prekmurske Slovence stori vse, kar je v njegovi moči. Oba, Slavič in Kovačič, praznih rok, brez zlata za podkupnino ali pa odkupnino, pa vendar prepričljiva zagovornika pravice po svobodi.

Na koncu je bil izid za Mojzesa in Slaviča naravnost čudežen. Mojzesu je uspelo izpeljati njegovo ljudstvo iz egiptovskega suženjstva v svobodo v obljubljeni deželi; Slaviču pa uspe združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v svobodi vseh, ki spoštujejo in ljubijo Slovenijo. Mojzesa in Slaviča je pri poslanstvu krepila njuna močna in neomajna vera v Boga (prim. 2 Mz 3, 11–15).

V tej veri so še tudi drugi prekmurski in prleški katoliški duhovniki – Mikloš Küzmič, Jožef Košič, Marko Žižek, Jožef Borovnjak, Anton Stranjšak, dr. Franc Ivanocy, Peter Kolar, Štefan Kühar, Jožef Klekl st., Ivan Baša, Jožef Klekl ml., Jožef Sakovič, Ivan Jerič, Jožef Godina, dr. Anton Korošec in še nekateri – začutili dolžnost, da se žrtvujejo za slovenstvo v Prekmurju. S svojim delom so ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom. Na njih so se uresničile spodbude apostola Pavla, ko je kristjanom v Rimu zapisal: »Ker smo torej opravičeni iz vere, (…) se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5, 1. 3–5).

Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje. Osebni interesi pri voditelju ne morejo in ne smejo imeti svojega domovanja. Vsak voditelj je sejalec. Kar seje med ljudi, to tudi žanje. Jezus nas je opozoril, da seme pada na različna tla: ob pot, na skalo, med trnje in tudi na dobro zemljo (prim. Lk 8, 4–8). 

Po svoji naravi smo ljudje močno dovzetni za svoje pravice. Ker pa v sebi nosimo razne ranjenosti, smo dovzetni tudi za krivice in celo sovraštvo. Tako veliko dobrih semen, ki jih narod potrebuje za svojo rast in razvoj, pade na pot sovražnosti ali na skalo maščevalnosti in dobra semena propadejo. Če bi se pa med nami razraščalo trnje razdeljenosti, bi to postalo resna grožnja za mir in našo prihodnost. Razdeljenost je največja tragika, ki se lahko zgodi kakšnemu narodu. Če bi razdeljenost postala strategija voditeljev za pridobitev moči nad ljudstvom, potem bi to pomenilo bližnji konec krivičnih voditeljev, pa tudi zaton naroda.

Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu. Na obzorju našega življenja nam ti ljudje svetijo kot zvezde upanja. Božja služabnika Halas in Kozar nista ostala v ranah sovraštva, delitev, groženj in ponižanj, s katerimi so ju hoteli onemogočiti pred lastnimi župljani in končno uničiti tisti, ki niso obrodili dobrih sadov, temveč sta v tej svoji nemoči doživljala milostni dotik poveličanega Kristusa, ki je tudi po svojem vstajenju ohranil rane trpljenja in smrti, da bi mi vsi ozdraveli po njegovih ranah.

Papež Frančišek je prepričan, da imamo vsi dostojanstvo v Božji očeh. Samo Bog ga vidi globoko v nas, onstran vseh naših napak in pomanjkljivosti. Bog nas ne sprašuje le, kje smo bili in kaj smo naredili, ampak tudi, kje smo in kaj bi radi naredili. Bog želi ozdraviti naše rane (prim. Frančišek, Bog je mlad, 56). Tako kot Slovenci obžalujemo, zakaj Porabje ni del Slovenije, tudi Madžari ali Hrvati obžalujete, zakaj nekateri deli Prekmurja niso del Madžarske ali Hrvaške.

S papežem Frančiškom se moramo vprašati: Kje smo in kaj bi radi naredili – tukaj in sedaj. Ne moremo ostati samo pri svojih narodnih izgubah in bolečinah, ampak moramo skupaj iskati načine, kako sedaj graditi in utrjevati Zlate mostove prijateljstva in sožitja, da bomo preprosto ugotovili: tako je vsem lepo. Tako lepo, da si Slovenci sebe ne bomo znali prestavljati brez Madžarov, Hrvatov, Nemcev in Romov; pa tudi Madžari, Hrvati, Nemci in Romi, da si ne boste znali sebe predstavljati brez Slovencev.

V večstoletni zgodovini Marijinega svetišča v Turnišču se še ni zgodilo, da bi sveta podoba Marije pod Logom zapustila svoje prebivališče. Stoletja romamo k nebeški Materi Mariji v Turnišče. Danes je njena sveta podoba priromala k nam, v Beltince. Med nas je prišla s sporočilom, da smo vsi njeni otroci, zato ker smo po krstu bratje in sestre v Kristusu.

Prekmurci že več kot tisoč let hodimo po Zlatem mostu vere. V štirih škofijah – Györu, Zagrebu, Sombotelu in Mariboru so nas škofje v preteklosti vodili po tem mostu. Izročena milostna podoba Marije pod Logom v Turnišču njihovim naslednikom, štirim sedanjim škofom – györskemu dr. Andrásu Veresu, ki je tudi predsednik Madžarske škofovske konference; zagrebškemu kardinalu dr. Josipu Bozaniću; sombotelskemu dr. Jánosu Székelyu in mariborskemu msgr. Alojziju Cviklu – danes pomeni našo ponižno zahvalo, da so nam njihovi predniki na škofovskih sedežih ohranjali katoliško vero. Naj nebeška Mati Marija še naprej hodi z nami po tem Zlatem mostu.

Dobri sosedje, dobri prijatelji – to je velik dar za Cerkev in blagor naših narodov. Če bi se sonce tega prijateljstva kdaj hotelo zmračiti, potem naj raje prej izgine tisti dan in tista ura, kot pa da se to zgodi. Bolje je, da nas ni, kot pa da smo, pa si nismo dobri sosedje in prijatelji.

Veličastna reka Mura, čez katero se pne sedem mostov povezovanja ljudi na njenem levem in desnem bregu, je tudi na začetku te svete maše z glasovi naših pevcev zapela pesem o sebi, kot jo je pred 100 leti pela v verzih velikana prekmurskega slovenstva, duhovnika Jožefa Klekla st: »Ne me Večni zato stvoro, da bi val moj brate ločo. Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive.«

Bog nam je dal milost dočakati 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. In če imamo mi to milost, imamo tudi dolžnost, da omogočimo naslednjim rodovom, da tudi oni čez 100 let dočakajo dan, kot smo ga mi dočakali danes. Naj ga dočakajo kot Slovenci, Madžari, Hrvati, Nemci in Romi.

 

Bog živi naše Prekmurje in vse narode.

                                                                                          - amen

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
V Fokusu
V Fokusu
Objavil/a 2019-08-18 08:29:56 (Aug 18, 2019)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Celjski dom v Baški, 60 let otroške radosti, smeha, veselja in iskric v otroških očeh
33. svečana trgatev stare trte na mariborskem Lentu
Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor
Uspešno izvedena poletna šola blockchaina v Celju
Nova atrakcija na Rogli, pot med krošnjami dreves
Ilegalnih prehodov meje iz dneva v dan vse več, le jedrskih fizikov in zdravnikov od nikoder!?
Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi osvobodimo
Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?
Dr. Vinko Gorenak: "PORCIJA"....tokrat za Jelko Godec
Brez novic o ujetih migrantih pač ni policijskih poročil
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
sds
(40)
Celje
(36)
ZDA
(16)
znamka
(14)
znamke
(12)
nsi
(10)
sls
(8)
furs
(6)
kava
(6)
kpk
(5)
sdms
(4)
sto
(4)
NKBM
(3)
šah
(3)
gdpr
(3)
rop
(3)
sova
(3)
NATO
(2)
sneg
(2)
klop
(2)
UMAR
(2)
maj
(2)
mak
(2)
SMC
(2)
udba
(2)
2
(2)
2tir
(1)
eu
(1)
HES
(1)
nlb
(1)
uefa
(1)
uber
(1)
Film
(1)
s
(1)
tisk
(1)
pust
(1)
rak
(1)
Vrt
(1)
Gozd
(1)
ura
(1)
btc
(1)
voda
(1)
delo
(1)
ico
(1)
mlaj
(1)
bik
(1)
miza
(1)
lipa
(1)
IZUM
(1)
pivo
(1)
hota
(1)
DUTB
(1)
igra
(1)
čaj
(1)
mars
(1)
dru
(1)
Dr
(1)
SAB
(1)
vso
(1)
dan
(1)
NLS
(1)
SOS
(1)
ozn
(1)
vlom
(1)
npu
(1)
uboj
(1)
SKP
(1)
ment
(1)
P
(1)
Ptuj
(1)
je
(1)
heta
(1)
SPIZ
(1)
Lent
(1)
IŠČI PO ARHIVU
September 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30

Oglasi

kupiti nakladalno klančino ausbau-whlr od proizvajalca. nakladalna klančina ausbau-whlr se uporabi ob dvigovanju prikolice do zahtevane višine (na primer, višina skladiščnih nakladalnih vrat). največja višina dviga ke do 300 mm, največja nosilnost je 20.000 kg za par. se dobavi v paru. lahko je opremljena s sponko za pritrditev na tla ali z utori za prevoz z viličarjem. je prekrita z barvo (standardna barva rdeča), preprečuje korozijo. id: z4t71f več o izdelku nakladalna klančina ausbau-whlr na naši spletni strain si6.av-exim.com  

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 662 €

močna stacionarna rampa za kombi ausbau-vr. skladiščna rampa omogoči dostop do tal kombija od ravni skladiščne nakladalne cone. izdelujemo modeli z nosilnostjo od 5 do 8 ton in več. stacionarna rampa je razvita za tovorjenje kombijev na standardnih sodobnih skladiščih. ugodna cena in izjemna kakovost sta glavni prednosti naše družbe in naših izdelkov. id: z4t71f več o izdelku stacionarna rampa za kombi ausbau-vr je na naši spletni strani. si5.av-exim.com  

Kategorija: Nakladalec

Cena: 6850 €

odlična navozna rampa ausbau-dg (vrsta “skladišče – tla”) od prizvajalca. standardni modeli z nosilnostjo od 3 do 10 ton in več. navozna rampa za optimizacijo postopka tovorjenja v skladišču. rampa za nalaganje v celoti izdelana iz jekla, širina vozne površine od 1,5 do 2 m in več. navozna rampa po potrebi se lahko premesti na območju skladišče ali ven. ploščad lahko deluje ob vsakem vremenu, zaradi rešetkaste površine. id: z4t71f več o navozni rampi na naši spletni strani. si4.av-exim.com  

Kategorija: Nakladalec

Cena: 3750 €

nakladalne ploščadi ausbau-plt. se ukvarjamo z izdelavo nakladalnih ploščadi za logistična skladišča. proizvajamo modeli z nosilnostjo od 3 do 12 t in več na zahtevo uporabnika. standardna višina nakladalne ploščadi je 1.200 mm. po potrebi ploščad se lahko pritrdi s sidri. za večjo dinamično stabilnost ima dvojni nosilci pod vsako oporno nogo. id: z4t71f več o izdelku nakladalne ploščadi ausbau-plt na naši spletni strani. si2.av-exim.com  

Kategorija: Dvižna ploščad

Cena: 3800 €

hidravlične nakladalne ploščadi ausbau-dl. od proizvajalca. hidravlične nakladalne ploščadi je hidravlična naprava, ki sestoji iz temelja (okvir), ploščadi in vrtljivega mostička. standardni model zagotavlja dinamično nosilnost 6 ton in statično 10 ton. ploščad je izdelana iz valovite pločevine 5/7 mm. največja dolžina ploščadi je 2.500 mm, širina pa 2.000 mm. hidravlična nakladalna ploščad zmanjšuje uporabo ročnega dela in privarčuje čas tovorjenja. id: z4t71f več informacij lahko poiščete na naši spletni strani. si3.av-exim.com  

Kategorija: Ostali stroji in orodja

Cena: 1999 €

v kolikor ste športni navdušenec in igrate športne stave, vas vabimo, da obiščete našo spletno stran betsonhand, kjer so vam na voljo največje spletne stavnice na svetu, kot so bet 365, bet at home in william hill. možnost igranja tudi v sloveniji. več: https://www.betsonhand.com/sl/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

če se odločite za nakup telefona iphone xr, lahko ob sklenitvi vezave prihranite malenkost več kot 100€ za sam telefon. več o sami ponudbi: https://www.a1.si/telefoni/iphone-xr-64-gb-crna

Kategorija: GSM telefoni

Cena: Pokličite za ceno

7715.) bistro dete - kako razumeti in spodbujati otrokov razvoj, dr. richard c. woolfson, izdala založba didakta 2001

Kategorija: Družboslovje

Cena: 19.99 €

3914.) triinosemdeset stopnic - ladislav črnologar

Kategorija: Leposlovje

Cena: 17.99 €

5000.) fužinski bluz - andrej skubic

Kategorija: Leposlovje

Cena: 16.99 €

7542.) podatki na dlani - reader"s digest izdan leta 2007

Kategorija: Humanistika

Cena: 14.99 €

vas zanima kateri so pomembni dejavniki, ko se opravlja delo od doma in na kaj morate biti pozorni, da bodo delavci učinkovito opravili svoje delo? več o tem lahko izveste tukaj: https://blog.spica.com/registracija-delovnega-casa/kako-zaposlenim-omogociti-delo-na-domu-in-poskrbeti-da-bo-tudi-uspesno-opravljeno/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj