21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika

Objavil/a V Fokusu, dne 2018-02-21 ob 06:03:28

Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti.Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.[2]

  1. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine.

Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika  kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje.    

 

Materinščina – govorica, ki smo se je najprej naučili

 

Običajno se je naučimo od matere. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost. V njej se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamor koli gremo, jo »nosimo« s seboj.

Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso ravno enotni: ocene so med 4.000 in 10.000, in pri tem narečja nikakor niso upoštevana. Nekateri jeziki so materinščina za petdeset ali več milijonov ljudi (npr. kitajščina, španščina, angleščina, hindijščina, arabščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, japonščina itd.), drugi jeziki – kot npr. slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev, prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. 

 

Materinščine v Sloveniji

V Sloveniji smo leta 2011 prvič izvedli registrski popis prebivalstva; to pomeni, da prebivalcev Slovenije nismo več obremenjevali z vprašanji, ker smo potrebne podatke pridobili tako, da smo povezali obstoječe statistične in administrativne zbirke podatkov. Vendar s tako obliko popisa prebivalstva ne pridobimo več podatkov o materinščini. Zadnji podatki, ki smo jih zbrali s »klasičnim« popisom prebivalstva (tj. s popisovalci na terenu), so tako iz leta 2002:

 

  • blizu 88 % prebivalcev Slovenije je takrat izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik;
  • več kot 8 % prebivalcev Slovenije je kot materinščino navedlo enega od jezikov narodov nekdanje Jugoslavije;
  • 0,6 % prebivalcev Slovenije je sporočilo, da je njihova materinščina italijanščina (3.762 govorcev) ali madžarščina (7.713 govorcev), torej eden od jezikov narodnih manjšin v Sloveniji;
  • za 0,2 % prebivalcev Slovenije je bila jezik njihovega domačega okolja romščina (3.834 govorcev);
  • za 0,1 % prebivalcev Slovenije je bila materni jezik nemščina (1.628 govorcev);
  • približno 3 % prebivalcev Slovenije pa na to vprašanje niso odgovorili (domnevamo lahko, da so bili med temi tudi taki, ki so v domačem okolju uporabljali enakovredno več kot en materni jezik).

 

Predpostavimo lahko, da so procesi globalizacije in migracijski tokovi v svetu precej spremenili jezikovno podobo sveta – babilonska pestrost materinščin je zlasti izrazita v predelih, kjer je število priseljenih oseb večje, in  tam, kjer potomci partnerjev iz različnih okolij živijo z dvema verjetno enakovrednima materinščinama (vendar statističnih podatkov o tem nimamo).

 

Demografski podatki za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo, da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje. Od leta 2002, ko smo v popisu prebivastva zaznali več kot 40 različnih materinščin, se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb (toliko se jih je priselilo v letih 2008 in 2009), največ, skoraj polovica, iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države; vsi pa prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej »živijo« vsak v svoji materinščini, lahko torej sklepamo, da ob slovenščini, materinščini velike večine prebivalcev Slovenije, »živi« še več kot 50 drugih maternih jezikov.          

 

Slovenski knjižni jezik, kot je normiran danes, je rezultat večstoletne tradicije pisanja besedil v slovenskem jeziku.

 

V Prešernovem času, vse do pomladi narodov 1848, so se ohranjale različice slovenskega pisnega jezika. Ko je v prvem slovenskem političnem programu Združena Slovenija zahtevala tudi pravice po svobodni rabi slovenskega jezika, je  postala potreba po enotnem slovenskem knjižnem jeziku nujna. Leta 1851 so se pogodili za uvedbo nekaterih novih oblik, glede katerih so se pogajali skoraj pol stoletja. Od srede 19. stoletja se je slovenski knjižni jezik razvijal v nenehnem boju za utrditev knjižnojezikovne norme. V 20. stoletju je velik korak naprej v razvoju slovenskega knjižnega jezika pomenila umetnost moderne, v znanost pa je slovenščina prodirala zlasti po ustanovitvi ljubljanske univerze (1919) in Akademije znanosti in umetnosti (1938).Materni jezik ali materinščina (tudi prvi jezik) pa je jezik, ki se ga naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo. To je jezik, katerega se naučimo v okviru doma in je večinoma jezik, v katerem govorijo naši starši.

 

V materinščini bije srce matere, prve besede, ki jih mati šepeče otroku. Te besede ne morejo biti nikoli hladne, v njih zveni toplina, ki otroka prevzema. In v tej prevzetosti smo prevzeli materin jezik in nam je neskončno lepo, ko v njem govorimo ali ga slišimo. Najbolj osebno in najsrčneje lahko začinimo misel z materno - narečno besedo.Tako razmišlja Karel Gržan (Ognjišče, februar 2012, št. 549, str. 30, 31) v članku z naslovom Obarvajmo slovenščino z materinščino in predlaga, kako v pogovoru obarvati zborni, knjižni jezik in se pri tem izogniti "tujcizmom".Domislil se je čudovite rešitve. Svetuje uporabo materinščine, ki je narečje knjižnega jezika (le-teh ima slovenščina več kot 50). V narečje smo bili rojeni, v narečju smo poslušali materine prve besede in narečje je tisto, ki je prav posebej srčno zaznamovalo naše bivanje.Ljudje želimo včasih na (p)osebni način zveneti, kaj poudariti ali pa samo izstopati ... in to lahko naredimo s čudovitimi narečnimi besedami kraja ali pokrajine, v kateri smo bili rojeni.

Sprejmimo ta predlog in obarvajmo slovenščino z materinščino! Tako bomo najlepše počastili dan materinščine in se hkrati poklonili narečjem slovenskega jezika.

 

Pregovori o jeziku in besedah:

 

Jezik je edino, kar ostane tistemu, ki je brez domovine. Jezik pa, kar je res, obseže vse. (Hugo von Hofmannsthal)

Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše. (Washington Irving)

Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo. (Ramon Juan Jimenez)

Ni višje pripadnosti narodu kot pisati v njegovem jeziku. (Johann Heinrich Lambert)

Kadar berem Shakespeara osupnem, da tako vsakdanji ljudje razmišljajo in grmijo v tako lepem jeziku. (David Herbert Lawrence)

V jeziku najdemo skrivnost, stari zaklad... Slavec dobi vsako leto novo perje, ohrani pa svojo pesem. (Frédéric Mistral)

Ni zločin znati več jezikov, to je prej nesreča. (Jean Paulhan)

Nepravilnost v jeziku ni le napaka proti samemu jeziku: škoduje tudi dušam. (Platon)

Niso še odkrili jezika, ki bi izrazil naenkrat, kar človek opazi s trenam očesa. (Nathalie Sarraute)

Naučil si me jezika in edina korist je, da znam preklinjati. (William Shakespeare)

"Besede vplivajo, zgledi vlečejo." Latinski pregovor

"Klepetulje in zgovorneži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve." Francis Bacon

"Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka." Baltasar Gracian

"Beseda je obleka duše." Seneka

"Kar misliš reči, reci jutri." Japonski pregovor

"Nauči se z eno besedo izreči sto besed." Tadžiški pregovor

"Boljše je nič reči kot nič povedati." Portugalski pregovor

"Vreden si samo toliko, kolikor je vredna tvoja beseda." John Marks Templeton

"Sogovornik naj občuti svojo pomembnost." Ronald Schlesinger

"Muka in nesreča je, kadar človek nima dovolj duha, da bi dobro govoril, niti dovolj pameti, da bi molčal." Jean de La Bruye`re

"Včasih imajo solze težo besed." Publij Ovidij

"Svet zapoje, če najdeš čarobno besedo." Joseph von Eichedorff

"Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed." Karel Čapek

"Puščica rani telo, jezik pa dušo." Perzijski pregovor

"Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi drugim in govoriti jim vedno o njih samih." Edmond Goncourt

"Razumnemu je treba le malo besed." Stendahl

"So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo." Jean de La Bruyere

"Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče." Nemški pregovor

"Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže." Friedrich Martin von Bodenstedt

"Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika." Lord Avebury

"Obstajajo molčeči ljudje, ki so bolj zanimivi kot najboljši govorniki." Benjamin Disraeli

"Zlobni jeziki so strašnejši od revolverjev." Aleksander Sergejevič Gribojedov

"Jezik je kot lev: če ga brzdaš, te bo branil, če ga pustiš uiti, te bo požrl." Arabski pregovor

"Jezik modrega je v srcu, srce neumnega na jeziku." Nikolaj Vasilievič Šelgunov

"Več muh ulovi žlica medu, kot dvajset sodov kisa." Henrik IV

"Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta." Mark Twain

"Kjer je mnogo besed, je mnogo laži." Domača modrost

"Brbljač je slab garač." William Shakespeare

"Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza." Mongolski pregovor

"Modri se sramuje svojih besed, pa jih prevlada v delih." Konfucij

"Posveti v svojem dnevu nekaj trenutkov v tišini. Nauči se molčati, da se boš naučil govoriti." Joseph Cardijn

"Radi imamo človeka, ki zna lepo govoriti, toda velikokrat je še dragocenejši človek, ki zna poslušati." Lojze Kozar

"Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene ob pravem času." Neznan avtor

"Lepe in sladke besede so brez objema prozorne." Renata Podgoršek

"Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod." William Shakespeare

"Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino." Charles de Secondat, Baron de Montesquieu

"Častne besede malo stanejo." Johann Gottfried Herder

"Ni dovolj govoriti, treba je govoriti resnico." William Shakespeare

"Slabo govorim o njem kadar je navzoč in dobro kadar je odsoten." Said Ibn Al-Asam

"Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše." Washington Irwing

"Ne pozabite, da vsak laskavec živi na račun tistega, ki ga posluša." Jean de La Bruyere

"Če nimaš ničesar povedati, molči." Charles Caleb Colton

"Da je molk moč in govorjenje slabost, se vidi tudi po tem, da starci in otroci radi govorijo." Ivo Andrić

"Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje." Ralph Waldo Emmerson

 

 

        

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
V Fokusu
V Fokusu
Objavil/a 2018-02-21 06:03:28 (Feb 21, 2018)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Dr. Vinko Gorenak: Tanja Fajon in njen levičarski politični ekstremizem
Povolilni obračun župana Jevška z občinskimi nadzorniki, ki da so se ga lotili iz političnih razlogov!
V Lendavi konstitutiran občinski svet
V Kočevski Reki so se spomnili prvega postroja Slovenske vojske
Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom
V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga
Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Davčne zatajitve in pranje denarja
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
znamke
(10)
kava
(6)
sds
(5)
sls
(4)
furs
(3)
NKBM
(3)
gdpr
(3)
maj
(2)
nsi
(2)
UMAR
(2)
sdms
(2)
kpk
(2)
sneg
(2)
klop
(2)
pivo
(1)
sto
(1)
rak
(1)
Film
(1)
hota
(1)
bik
(1)
eu
(1)
delo
(1)
tisk
(1)
nlb
(1)
uefa
(1)
mlaj
(1)
pust
(1)
mars
(1)
dru
(1)
ico
(1)
dan
(1)
DUTB
(1)
Vrt
(1)
SAB
(1)
Dr
(1)
2tir
(1)
s
(1)
voda
(1)
uber
(1)
mak
(1)
IZUM
(1)
miza
(1)
šah
(1)
lipa
(1)
ura
(1)
čaj
(1)
vso
(1)
Gozd
(1)
HES
(1)
NATO
(1)
igra
(1)
btc
(1)
IŠČI PO ARHIVU
December 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj