Kako nastanejo snežinke in sneg? Vsaka snežinka je drugačna!

Objavil/a V Fokusu, dne 2018-02-18 ob 06:31:45

V zadnjih dnevih je v večini države snežilo. Sneg nas je razveselil na eni strani ter povzročil težave na drugi strani. Ob vsem tem pa se pozabimo vprašati kako nastane sneg in kako pomembna padavina je. Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz drobnih kapljic vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C. Tedaj vodna para resublimira (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke.

Masa ledenih kristalov se z rastjo povečuje in kristali začnejo padati. Med padanjem lahko trčijo v druge ledene kristale ali v oblačne kapljice. Pri trkih majhni delci kristala odletijo in začnejo rasti. Število ledenih kristalov hitro narašča, kot pri verižni reakciji. Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke.

Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10 °C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4 cm. Na velikost snežink vplive predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para kondenzira pri temperaturi, ki ni znatno pod 0 °C.

Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40 °C do +10 °C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4 °C do +2 °C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. Sneg nastane v oblakih iz drobnih kapljic vodne pare.

Pozimi, ko temperatura zraka začne padati in se spusti pod nič stopinj Celzija, začnejo vodne kapljice v oblakih zmrzovati, spremenijo se v kristale. Ledeni kristali imajo različne oblike. Kristali zaradi teže začnejo padati in med padanjem se med seboj združujejo, tako nastanejo snežinke. Snežinke so praprotasti snežni kristalčki z osnovno obliko pravilnega šestkotnika. Niti dve snežinki nista enaki, vsaka ima svojo obliko.

Dve snežinki si nista identično enaki, zato jih delimo v nekaj osnovnih, značilnih oblik kristalov, ki nastanejo glede na temperaturo okolice:

Masa kristalov z njihovo narašča in začno padati. Med padanjem pa lahko trčijo v druge kristale ali pa v oblačne kapljice. Pri trkih se kristali okrušijo. Ti okruški pa začnejo ponovno rasti. Število ledenih kristalov tako narašča kot pri verižni reakciji. Pri padanju pa se kristali med seboj tudi sprimejo. Te sprimke pa imenujemo snežinke.

Snežinke imajo oblike kristalnih zvezdic, pomešane pa so tudi z navadnimi ledenimi kristali. Če je temperatura višja od -10°C, se kristali spajajo v kosme. Ti kosmi so različnih velikosti, a so navadno med 3 in 4 cm. Na velikost, kot tudi na obliko, vpliva temperatura. Nižja temperatura pomeni manjše snežinke. Ko vodna para kondenzira pri temperaturi okoli 0°C, nastajajo velike snežinke ali kosmi.

Delitev snežnih padavin in mednarodna klasifikacija

Kako sploh razdeliti snežinke? To definitivno ni lahko, ker je delitev v bistvu stvar okusa. Obstaja dobra primerjava z vzgojo psov. Pasme določa posebna komisija. A ne glede na število pasem, bo še vedno nekaj psov, ki ne bodo sodili v nobeno pasmo. Snežinke pa prihajajo iz raličnih vrst, ki jim morate nadeti imena, če se o njih želite pogovarjati. Vendar pa nikoli ne bo obstajal natančen način za določitev vrsta. Obstaja več različnih klasifikacij. Nekatere so naštete tu spodaj. V predstavitvi snežink pa sem povzela klasifikacijo po Kennethu Libbrecht.

Leta 1951 je Mednarodna komisija za sneg in led določila dokaj preprost in pogosto uporabljen sistem klasifikacije za trdne padavine. Ta sistem določa sedem glavnih vrst snežink: ploščice, zvezdni kristali, stebri/stolpci, igle, prostorska/razširjajoča drevesa, omejeni stolpci in nepravilni kristali. Tem sedmim sistem doda še tri vrste zamrznjenih padavin: toča, sodra in žled.

Ponovimo vprašanje: "Ali je res, da si nista dve snežinki enaki?" V osnovi je odvisno, kakšna enakost je mišljena. Na ravni atomov je to skoraj res. Upoštevati je potrebno le to, da je možno, da v molekuli vode lahko namesto običajnega vodika nastopa devterij ali pa kisik. Ko pa preidemo na snežne kristale, postanejo stvari nekoliko bolj zapletene. Če predpostavimo, da enako pomeni, da dva kristala izgledata enako pod optičnem mikroskopu (najmanjša stvar je približno 10000x večja kot atom). Potem lahko še vedno rečemo, da bi ob pregledu razumne količine kristalov verjetno našli nekaj enakih. Toda to velja le za preproste šestkotne prizme.

Ko pa pogledamo večje kristale, postane možnost dveh enakih nemogoča. Če samo pogledamo, koliko možnosti je za nekaj oblik. Dober primer so omejeni stolpci. Ploščici, ki omejujeta stolpec, sta lahko katere koli oblike. Za lažjo predstavo poglejmo običajen primer.

 

Če bi želeli vedeti, na koliko načinov lahko na polico razporedimo 100 knjig, je ta številka (približno 10^158 ) okoli 1070-krat večja kot je število vseh atomov v vesolju. Vrnimo se k snežinkam. Kako kompleksne so? Ločijo se po mnogih podrobnostih. Nekaterih sploh ne opazimo. A številka, kako narediti kompleksen snežni kristal je definitivno ogromna. Tako lahko zaključimo, da je glede na vse to, skrajno neverjetno, da sta v celotni zgodovini planeta padli dve popolnoma identični snežinki.

Na velikost snežink vpliva temperatura zraka. Nižja ko je temperatura, manjše so snežinke. Poznamo več vrst snega. Puhec pada v brezvetrju, kadar je zelo hladno (- 15 stopinj Celzija). To je suh, nesprijet sneg, ki se ga ne da stisniti v kepo. Podoben je tudi pršič, ki prav tako pada, ko je zelo hladno. Tudi ta je suh in se ga ne da stisniti v kepo. V središču skoraj vsake snežinke je majhen drobec prahu.

Gotovo ste že slišali za južni sneg. Ta pada na tla v velikih kosmih in nastane, kadar je okoli nič stopinj. Po navadi se lepi na smuči in na sanke. Z njim se lahko kepamo, delamo snežake in igluje. V gorah pade več snega kot po nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo snežni viharji. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam, kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega.

Sneg je strašno uporaben - za kepanje, sankanje, smučanje, izdelovanje iglujev in podobnih bivališč in seveda za izdelovanje snežakov.

Zakaj sneži?

Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. V tem primeru vodna para resublimira oz. preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno – nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka (heksagonalna) zvezda.

Snežni kristali rastejo z absorpcijo sosednjih kapljic vodne pare. Njihova masa se z rastjo povečuje in ko je ta dovoljšna, začnejo padati. Kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje, pri tem pa pod seboj pobirajo manjše, počasneje padajoče. Posamezni kristali se lahko med padanjem tudi sprimejo, kar vodi do nastanka snežink.

Snežinke, ki padejo na površje so skupek snežnih kristalov različnih zvezdnatih oblik. Pri temperaturi zraka, višji od –10 °C se ti kristali navadno spajajo v obliki snežnih kosmov, ki dosežejo premer tudi do 4 cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem preprostejši so kristali ter manjše so snežinke.

 

Za nastanek snežnih kristalov morata torej biti izpolnjena dva pogoja – dovolj nizka temperatura zraka in vsaj minimalna vsebnost vode (vodne pare) v zraku. Če želimo, da snežni kristali dosežejo tla, mora biti tudi temperatura prizemnih plasti zraka pod lediščem. Če so izpolnjeni pravi pogoji, lahko snežinke dosežejo tla, tudi če je temperatura nekaj stopinj nad ničlo. Ko snežinke preidejo v toplejšo plast zraka, se začnejo taliti. Proces taljenja povzroči takojšnje ohlajanje zraka v neposredni okolici snežinke, ki upočasni taljenje. Vseeno lahko rečemo, da sneg ne bo dosegel tal, če je temperatura zraka pri tleh vsaj 5 °C.

Premrzlo za sneg?

Pozimi pogosto slišimo, da je temperatura prenizka oz. da je premrzlo za sneg. Je kdaj premrzlo, da bi lahko snežilo? Ne. Sneži lahko tudi pri temperaturah do –40 °C, če je v zraku dovolj vlage, iz katere se tvorijo kristali. Seveda pa drži, da navadno sneži pri temperaturah nad  –10 °C, saj lahko toplejši zrak sprejme več vodne pare.

V veliko puščavah so pozimi temperature dovolj nizke, a zrak ne vsebuje dovolj vodne pare za nastanek snega. Celo na nekaterih predelih Antarktike, najhladnejše celine z ekstremno nizkimi temperaturami, zaradi povsem suhega zraka nikoli ne sneži. Naj se sliši še tako neverjetno, Antarktika je (ledena) puščava, saj v njeni notranjosti pade le okoli 50 milimetrov padavin, kar je celo manj kot v Sahari. Za puščavo velja, da na njenem območju pade manj kot 250 milimetrov padavin letno.

Od kod torej toliko snega na Antarktiki? Vsako leto pade več metrov snega ob obalnih, vlažnih predelih. Močni vetrovi, Antarktika velja tudi za najbolj vetroven kontinent, nato sneg razporedijo tudi v notranjost celine. Podobne razmere so v visokogorju, kjer se zaradi nizkih temperatur poleti stopi manj snega, kot ga ostane od zime.

V zmernih geografskih širinah, kamor spada tudi Slovenija, najpogosteje sneži pri temperaturi od –4 °C do +2 °C. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stopijo in pri tleh dežuje.

Suhi in južni sneg

Sneg vsebuje različne količine vode. Moker ali južni sneg pada v večjih kosmih pri temperaturah okoli ledišča in tvori vlažno ter mehko snežno odejo. Suhi sneg pada pri nižjih temperaturah in daje malo vode, prav tako so snežinke manjše. Debelina snežne odeje je odvisna od več dejavnikov, ne le od količine zapadlega snega. Pri mrzlem tipu vremena z dolgotrajnejšim obdobjem temperatur pod ničlo se snežna odeja kljub manjšim padavinam hitro zadebeli, prav tako pa sta nastanek in ohranitev snežne odeje odvisna tudi od temperature tal.

Če sneg pade na že zamrznjena tla, se bo hitreje prijel in že manjša količina padavin bo ustvarila snežno odejo. Seveda velja tudi obratno – ob obilnejših padavinah lahko snežna odeja nastane tudi pri višji temperaturi od ledišča, vendar se sneg sproti topi. Za isto debelino snežne odeje mora pasti veliko več mokrega snega, še posebej, če pade na topla tla.

Količina vode v snegu je poleg temperature odvisna tudi od kristalne strukture in hitrosti vetra. V 10 centimetrih svežega snega je lahko le 1 milimeter vode, lahko pa tudi do 4 centimetre.

Višina novozapadlega in skupnega snega sta meteorološki spremenljivki, ki se merita na meteoroloških postajah enkrat dnevno, in sicer ob 7. uri zjutraj. Meritev predstavlja višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje v zadnjih 24 urah. Ob 7. uri zjutraj se opazuje tudi trajanje snežne odeje, na ta način se pridobi podatke o številu dni s snežno odejo.

Nekaj snežnih rekordov v Sloveniji

  • Največja višina snežne odeje: 700 cm, Kredarica, 22. april, 2001.
  • Največ novozapadlega snega v 24 urah: 125 cm, Dom na Komni, 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970.
  • Največ novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 m nadmorske višine: 105 cm, Soča, 4. marec, 1970
  • Največ zapadlega snega v zimski sezoni: 1662 cm, Kredarica, 2000/01
  • Najdaljše sezonsko* trajanje snežne odeje: 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85
  • Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 11. september, 1972, Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu
  • Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 10. junij, 1974, Nomenj (Bohinj).

Naredite sami snežinke

Lahko pa simpatične snežinke, s katerimi si boste okrasili sobo, izdelate. Potrebovali boste vatirane palčke, lepilo, bleščice in snežinki, ki ju izrežete iz papirja. Konice palčk, kjer je vata, namažemo z lepilom in nanje nanesemo bleščice. Palčke nato na sredini zlepimo skupaj. Sredino, kjer se vidi lepilo, pa skrijemo tako, da čez to prilepimo snežinko, ki smo jo izrezali iz papirja. Na snežinko navežite vrvico in okrasite sobo, vrata, okna. Lahko pa mi tudi pokažete, kaj ste ustvarjali. Svoje snežinke, snežene može in druge zimske umetnije mi pošljite preko moje internetne strani.

Napisal: Boštjan Kop
Izvirni članek na povezavi: http://bostjankop.eu/sneg-zimska-padavina/          

Kaj je to?

Včasih moker, včasih suh,
včasih rahel kakor puh,
včasih trd in zledenel,
sprva vedno čisto bel.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
V Fokusu
V Fokusu
Objavil/a 2018-02-18 06:31:45 (Feb 18, 2018)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Pod cerado tovornjaka skriti ilegalni migranti
Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.
Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)
Branko Marinič bo prinesel spremembe v Občino Videm
Danes je na Rogli odprl vrata Hotel Rogla *** Superior
Se bo Saša Arsenović z zobmi lotil svojih prstov, ko bo ostal brez svoje liste v mestnem svetu Maribora
Evropska sredstva za 88.295 pametnih števcev do leta 2022
Miklavžev šahovski turnir SDS z najbolj kvalitetno zasedbo doslej
Roman Leljak ekskluzivno: Članki v slovenskih levičarskih medijih so mi onemogočili vstop v Avstralijo
Dr. Vinko Gorenak: ARSENOVIČA IN BRŽANA SO »IZVOLILI« LEVOSUČNI MEDIJI
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
znamke
(10)
kava
(6)
sds
(5)
sls
(4)
furs
(3)
NKBM
(3)
gdpr
(3)
kpk
(2)
UMAR
(2)
nsi
(2)
sneg
(2)
sdms
(2)
maj
(2)
klop
(2)
tisk
(1)
ico
(1)
mars
(1)
dru
(1)
DUTB
(1)
pust
(1)
HES
(1)
SAB
(1)
voda
(1)
NATO
(1)
Dr
(1)
mak
(1)
sto
(1)
IZUM
(1)
Vrt
(1)
s
(1)
eu
(1)
miza
(1)
nlb
(1)
uefa
(1)
lipa
(1)
uber
(1)
ura
(1)
čaj
(1)
šah
(1)
igra
(1)
btc
(1)
pivo
(1)
hota
(1)
2tir
(1)
bik
(1)
Gozd
(1)
delo
(1)
mlaj
(1)
rak
(1)
Film
(1)
IŠČI PO ARHIVU
December 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Oglasi

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

**note : contact us if you want the price and more details about the pioneer.we also offer you so much discount on the keyboard..the instruments are cheap.   package content below ===================== pioneer dj cdj-2000nxs2 high-resolution pro-dj multi-player (black) power cable audio cable lan cable disc force eject pin limited 1-year warranty   contact name: henry gustavo email: h.gustavo@outlook.com gmail: henrygustavo209@gmail.com skype: enquiry-musicalstore whatsapp: +1(403) 618-3970

Kategorija: DJ oprema

Cena: 2000 €

7721.) šhimad bhagavatam  prvi spev drugi del

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

7704.) filozofija prostora in psihologija bivanja feng shui - špela kryžanowski

Kategorija: Dom in vrt

Cena: 26.99 €

7356.)  shadowmancer - g.p. taylor, knjiga je v angleškem jeziku

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5636.) gospodar harry o naravi magičnega - dušan rutar

Kategorija: Leposlovje

Cena: 14.99 €

4524.) tek vitki in zdravi s pravilnim treningom - jens bodemer

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 7.99 €

3442.) zgodovina slovenskega dramskega gledališča v mariboru do druge svetovne vojne - bruno hartman

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj