Berlinski zid – ali smo se sploh kaj naučili?

Objavil/a V Fokusu, dne 2017-11-09 ob 21:07:13

Leta 1989 je padel berlinski zid. To je bilo konec obdobja »železne zavese« med kapitalističnim zahodom in komunističnim vzhodom. Deveti november je sicer bil šele začetek procesa rušenja zidu, ki se je zaključil 13.junija 1990, Nemčija pa je postala enotna država uradno 3.oktobra 1990.

V zadnjem času so se vsi razpisali o obletnici oktobrske revolucije v Rusiji. Ta pa je bila posredno tudi »kriva« za nastanek berlinskega zidu, čeprav se vodjem ruske komunistične revolucije o tem sploh ni sanjalo. Kako se je vse skupaj razvijalo?

Po koncu druge svetovne vojne so si Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija razdelile na štiri sektorje poraženo Nemčijo in Berlin - glavno mesto nekdanjega nemškega rajha. Ob tem se je začela hladna vojna med Sovjetsko zvezo, ki je predstavljala vzhod Evrope, in med Zahodom, ki so ga vodile ZDA. Iz zahodnih sektorjev so leta 1949 ustanovili Zvezno republiko Nemčijo (ZRN), Sovjetska zveza pa je svoj sektor poimenovala Nemška demokratična republika (NDR). Najslabše je to bilo za Berlin, ker je bil lokacijsko sredi vzhodnega sektorja. Prebivalci NDR so se kmalu začeli množično seliti na zahod, saj je bil gospodarski razvoj tam hitrejši, da o političnih pritiskih ne rečemo ničesar. Med letoma 1949 in 1961 je odšlo na zahod okoli 2,6 milijona prebivalcev.

Rusi so se odločili, da bodo hitro in temeljito ukrepali. Na »nedeljo bodeče žice«, t.j. 13.avgusta 1961 so se Berlinčani zbudili v razdeljenem mestu. Oblasti NDR so v največji tajnosti zbrali stražarje, vojake in policiste, ki so tisto noč začeli zapirati vse cestne povezave proti zahodu in začeli graditi zid. Na začetku je bil narejen iz bodeče žice, kasneje pa so ga nadomestili težki zidaki in beton. Na koncu je obkrožil ves zahodni del mesta in je bil dolg 167 kilometrov. Za povrhu so postavili še obsežen varovalni sistem z bodečo žico, jarki, rešeti, z nadzornimi vozili, z opazovalnimi stolpi in s službenimi psi, ki so ga skozi leta še obnavljali in nadgrajevali.

V času, ko je zid delil Berlin, je umrlo najmanj 136 ljudi, ki so se želeli iz Vzhodne Nemčije prebiti na drugo stran meje. Mnogi  vzhodni Berlinčani so ostali brez služb in možnosti zaslužka. Zahodni Berlinčani niso smeli več svobodno potovati v NDR. Zahodni Berlin pa je postal tudi izolirana enklava v sovražni državi, ki je bila bolj ali manj svobodno dosegljiva le preko letališča. Zahodni zavezniki so na začetku vzpostavili pravi zračni most, da ljudje v zahodnem delu niso trpeli pomanjkanja in lakote.

Miniti je moralo več kakor 28 let, da so se razdeljene družine znova našle skupaj. Padec Berlinskega zidu je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so naznanjali tudi padec komunističnih režimov v mnogih evropskih državah. Pravzaprav je bil povod razglasitev »perestrojke« v Sovjetski zvezi, ki jo je takrat vodil Mihail Gorbačov. To je pomenilo preureditev ruske družbe z odobritvijo večje poslovne pobude in popuščanjem politične prisile.

Razpoke v železni zavesi so se začele kazati maja leta 1989, ko je Madžarska začela odstranjevati nadzorni sistem, katerega namen je bil preprečiti vsak poskus bega na Zahod na meji z Avstrijo. Junija so na Poljskem izvedli prve delno demokratične volitve. Tudi v sami Nemški demokratični republiki so se znanilci mirne novembrske revolucije pojavili že v začetku leta, ko je 15. januarja v Leipzigu za svobodo mišljenja, zborovanja in tiska protestiralo približno 500 ljudi. Šlo je za prvo neodobreno zborovanje v NDR v 80. letih minulega stoletja, ki je nekako pomenilo začetek ponedeljkovih protestov v mesecih pred padcem Berlinskega zidu. Bistveno so k padcu zidu in sistema prispevali prebivalci Vzhodne Nemčije, ki so imeli dovolj pomanjkanja v svoji delavsko-kmečki državi, tako da je do sredine leta 1989 prošnjo za izstop iz države vložilo več kot 100.000 ljudi. Več tisoč jih je medtem za prebeg na Zahod izkoristilo odprtje madžarsko-avstrijsko meje, spet drugi pa so poskušali v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) priti prek njenih veleposlaništev v Budimpešti in Pragi.

Devetega oktobra se je pod sloganom "Mi smo narod" v Leipzigu na protestu proti komunističnemu režimu zbralo najmanj 70.000 ljudi, protesti pa so se potem razširili na vso državo. V luči tovrstnih razmer so vzhodnonemške oblasti pod vodstvom Egona Krenza, ki je nadomestil dolgoletnega partijskega vodjo Ericha Honeckerja, oktobra sprejele nov zakon o potovanjih. Naloga, da novi zakon predstavi javnosti, je doletela visokega člana Enotne socialistične partije Nemčije Günterja Schabowskega. Na novinarski konferenci 9. novembra je napovedal, da bodo poslej zasebna potovanja v tujino mogoča brez posebnih pogojev. Na vprašanje, kdaj začne novi zakon veljati, pa je negotovo odgovoril: »Kolikor vem, takoj.«

Le nekaj ur zatem se je več tisoč Vzhodnih Berlinčanov zgrnilo proti meji in tamkajšnje varnostnike presenetilo povsem nepripravljene, saj naj bi zakon začel veljati šele naslednji dan. Zaradi ogromnega navala ljudi so bili posamični nadzori nemogoči in obmejna straža, ki naj bi najprej čakala na navodila nadrejenih, je pod pritiskom množic skozi noč dvignila zapornice in odprla vse prehode v mestu. Varnostniki, ki so morali dotlej vsak poskus prebega v sili preprečiti z orožjem, tokrat niso izstrelili enega samega strela.

Množice so od veselja preplezale zid, kjer so se jim v veselju in praznovanju na drugi strani pridružili tudi zahodni sosedje. V naslednjih tednih je evforična množica sodelovala pri rušenju zidu in si delčke spravljala za spomin, preostanek zidu pa so pozneje odstranile oblasti.

To je dalo zagon tudi Slovencem, ki smo takrat že nekaj časa razpravljali o tem, kaj bi bilo potrebno storiti z »bolno« Jugoslavijo, naj bo drugačna federacija, ohlapna konfederacija ali pa bi bilo bolje preprosto »oditi«. No, leta 1990 smo se odločili za slednje in junija 1991 nato razglasili neodvisnost.

Ne dolgo nazaj smo se nato znova srečali z bodečimi žicami in panelnimi ograjami na naši meji. Nismo edini, ki od časa do časa zbolimo za »ziditisom«. Nekaj časa so to veselo počeli in še počnejo Izraelci proti Palestincem, sedaj so Američani v novem zagonu izgradnje zidu proti Mehičanom, pa še kdo bi se našel. A vendar nas berlinski zid »zacementiran za večne čase«, kot so dejali takrat, ni nič naučil. Zid ne reši ničesar in vedno je samo vprašanje časa kdaj ga podremo. Prispeva samo k temu, da ga ljudje domiselno obidejo. Ob tem se pa še nekateri obogatijo, ko ga postavljajo, in spet drugi, ko ga podirajo.

Vedno pravim: zgodovina je odlična učiteljica, le ljudje smo slabi učenci. Sploh je ne poslušamo!

 

Pripravil Andy

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
0
Ni komentarjev
V Fokusu
V Fokusu
Objavil/a 2017-11-09 21:07:13 (Nov 09, 2017)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
PU Maribor: Kriminalistična preiskava poskusa umora sodnice Ružičeve v dveh smereh, povezano s službo in zasebnim življenjem
Brutalno pretepena sodnica okrožnega sodišča v Mariboru
O primeru Kangler so od Brgleza že leta 2016 preiskovalko zahtevali nekdanji poslanci, člani Društva poslancev 90
Žan Mahnič: Poveljnik Miha Škerbinc ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba SV
PU Celje: »Več kot odlična »bera« celjskih kriminalistov-dolgotrajno delo prineslo rezultate«
Sreda v sredo: Branko Marinič, župan Vidma pri Ptuju - Kdaj bo konec državne jalovosti pri črpanju EU denarja?!
Ferlincu ni uspelo, državni svetniki enotno podprli predlog za uvedbo parlamentarne preiskave primera Franc Kangler
Dr. Stane Granda: (saj ni res, pa je!!) Kaj je Milan Kučan naredil za Prekmurje?!
Ilegalni prestopi državne meje - včeraj intenzivno kot redkokdaj
Bo zadeva Franc Kangler doživela preiskovalko v Državnem zboru. Zahtevo naj bi jutri sprejel DS?!
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
sds
(34)
Celje
(27)
ZDA
(14)
znamka
(12)
znamke
(11)
sls
(8)
nsi
(8)
furs
(6)
kava
(6)
sdms
(4)
sto
(4)
NKBM
(3)
gdpr
(3)
rop
(3)
sova
(3)
kpk
(2)
NATO
(2)
šah
(2)
sneg
(2)
klop
(2)
UMAR
(2)
maj
(2)
mak
(2)
SMC
(2)
udba
(2)
2
(2)
2tir
(1)
eu
(1)
HES
(1)
nlb
(1)
uefa
(1)
uber
(1)
Film
(1)
s
(1)
tisk
(1)
pust
(1)
rak
(1)
Vrt
(1)
Gozd
(1)
ura
(1)
btc
(1)
voda
(1)
delo
(1)
ico
(1)
mlaj
(1)
bik
(1)
miza
(1)
lipa
(1)
IZUM
(1)
pivo
(1)
hota
(1)
DUTB
(1)
igra
(1)
čaj
(1)
mars
(1)
dru
(1)
Dr
(1)
SAB
(1)
vso
(1)
dan
(1)
NLS
(1)
SOS
(1)
ozn
(1)
vlom
(1)
npu
(1)
uboj
(1)
SKP
(1)
ment
(1)
P
(1)
Ptuj
(1)
je
(1)
IŠČI PO ARHIVU
Junij 2019
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Oglasi

zapeljite se s pletno na beljski otok, obiščite cerkev in pozvonite na zvoniku za srečo. vse na temo church on bled: https://www.altitude-activities.com/visit-the-church-on-bled-and-ring-the-bell

Kategorija: Potovanja in izleti

Cena: Pokličite za ceno

slovenija je dežela, kjer lahko zasledite marsikaj, zato si preberite 8 zanimivih dejstev o sloveniji, ki jih mogoče še niste vedeli. facts about slovenia: https://www.altitude-activities.com/8-awesome-facts-about-slovenia

Kategorija: Potovanja in izleti

Cena: Pokličite za ceno

med spletna oglaševanja sodijo google adwords, facebook ads, pr članki....katero spletno oglaševanje torej izbrati? pred odločitvijo seveda ne smemo pozabiti na zastavljene cilje, saj samo na ta način lahko dosežemo željene rezultate. v kolikor ne veste za katero oglaševanje bi se odločili pa si lahko pomagate na tem naslovu: https://www.dominatus.si/spletno-oglasevanje

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

matcha čaj velja za enega izmed najmočnejših super živil na trgu. vsebuje veliko antioksidantov, izboljša počutje, spomin in koncentracijo ter še veliko drugih pozitivnih lastnosti. več lahko preberete: https://www.malinca.si/matcha-iz-ekoloske-pridelave-100g.html

Kategorija: Čaji

Cena: Pokličite za ceno

vas zanima kako oglaševati na facebooku? želite povečati prodajo? facebook vam omogoča, da lahko prodajo usmerite in targetirate na točno določeno skupino. več o tem na kakšen način delati facebook oglaševanje pa lahko najdete tukaj

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

william hill je ena izmed starejših stavnic na svetu, ustanovljena je bila že leta 1934. sedaj imate možnost, da to spletno stavnico preizkusite tudi v sloveniji - https://www.sportni-portal.com/william-hill

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

ste si že od nekdaj želeli poleteti z jadralnim padalom in si ogledati pokrajino iz ptičje perspektive. potem imate sedaj možnost, da doživite to nepozabno izkušnjo ter preizkusite paragliding bled - https://www.altitude-activities.com/jump-fall-and-fly/paragliding-in-slovenia

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

v kolikor bi želeli opraviti tečaj za voditelja čolna - https://www.mojedarilo.com/ex/328/33/tecaj-za-voditelja-colna-tecja-coln-morje-izpit- imate sedaj možnost, saj vam pri mojedarilo.com ponujajo tečaj, ki si ga lahko privoščite zase ali pa ga podarite kot darilo - 

Kategorija: Storitve

Cena: 125 €

7740.) miškolin - josip ribičič

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 9.99 €

7081.) cesarjeva nova oblačila snežna kraljica - hans christian andersen

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

6640.) moj prijatelj piki jakob - kajetan kivič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 18 €

6128.) sloni si zapomnijo - agatha christie

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj