Objavljeno Nov 29, 2015
Pred kratkim sem govoril z zelo uglednim in spoštovanim aktivistom za pravice živali, ki neposredno sodeluje z voditelji nekaterih največjih organizacij in društev za zaščito živali na svetu. Govorila sva o tem, da te organizacije namesto spodbujanja veganstva raje naprošajo ljudi, da postanejo vegetarijanci ali da "zmanjšajo" uživanje mesa oz. le določenih živil živalskega izvora. Povedal mi je nekaj, kar sem sicer že slutil, vendar nikoli bil popolnoma sposoben prebaviti: te organizacije oblikujejo svoje načine zagovarjanja živali na temelju tržnih raziskav. Z drugimi besedami, pri ugotavljanju, kako najbolje spodbujati ljudi naj prenehajo izkoriščati živali, prosijo tiste, ki redno izkoriščajo živali, da povedo, kako bi morali oblikovati naše sporočilo namenjeno njim.
Razmislite za trenutek o tem. Vprašajte se, kako bi bilo to videti pri kateremkoli drugem gibanju za družbeno pravičnost. Ali menite, da aktivisti v gibanju proti rasizmu (Black Lives Matter) izvajajo ankete med belimi rasisti v prizadevanju, da bi jim le-ti razodeli, kako naj odpravimo rasno razlikovanje in nepravičnost? Ali se zagovorniki feminizma obrnejo za nasvet k šovinističnim moškim, o tem, kako kar najbolje odpraviti patriarhat in nasilje nad ženskami? Seveda ne! Naravnost absurdno je spraševati zatiralce, kako bi se morali pogovarjati z njimi, da jih spodbudimo k prenehanju zatiranja.
Seveda, če vprašamo ne-vegane, kako naj se lotimo aktivizma, nam bodo rekli, da jih ne smemo pozivati k prenehanju uživanja živalskih "izdelkov". Raje bi videli, da sploh nikoli ne omenjamo besede "veganstvo", ker jih to vznemirja. To je tudi razlog, zakaj vse vodilne organizacije za zaščito živali pozivajo k "zmanjševanju" jedenja mesa in k vegetarijanstvu, namesto k veganstvu. Tako se lahko elegantno lotijo svojega zagovorništva pravic živali brez vznemirjanja precejšnjega števila potencialnih donatorjev, ki omogočajo financiranje njihovih organizacij in jim dajejo plače.
Ne smemo prenehati pozivati ljudi k veganstvu in jih napeljevati k vegetarijanstvu samo zato, ker je ljudem tako bolj udobno. Ostati v udobju ne prinese radikalnega premika, ki je potreben za prenehanje izkoriščanja živali. Pomagati moramo širši družbi stopiti ven iz svoje cone udobja in (do)končno zavrniti krivico, ki jo zadajamo živalim s tem, ko jih izkoriščamo in zlorabljamo. Živali zaslužijo pravičnost in končanje njihove uporabe in izkoriščanja, ne pa tržne raziskovalce, ki sprašujejo tiste, ki zadajajo krivico, kakšen je najprimernejši način za nagovarjanje njih samih.
Naredimo miselni eksperiment, samo za vegane:
Pomislite na čas, preden ste postali vegan. Na čas, ko stiske ne-človeških živali ni bilo niti na vašem radarju, kaj šele v ospredju vaših misli. Morda ste namenoma ignorirali kar se dogaja živalim ali pa ste bili preprosto le neinformirani in nepoučeni o tem. Zdaj pa si predstavljajte, da vas katera od večjih organizacij naključno kontaktira in vas prosi, da pomagate voditi bogato financirano kampanjo za prenehanje izkoriščanja ne-človeških živali. Ali mislite, da ste usposobljeni za vodenje takšnega boja? Ali morda menite, da bi bil vaš sedanji jaz - kot vegan, ki gleda z drugačne perspektive - morda bolj kos tej nalogi? Seveda je za oblikovanje verodostojne sporočilnosti pravic živali bolje, če imamo nekaj pojma o nepravičnosti, ki jo doživljajo ne-človeške živali.
Največ uspeha pri pomoči drugim k prehodu na veganstvo imamo, če razpravljamo o posledicah tega kar počnemo živalim; etični argument je daleč najmočnejši. Večje organizacije in društva za zaščito živali, ki razpolagajo s precejšnjimi finančnimi sredstvi in ki imajo ogromno privržencev, nam govorijo, da bi morali pozivati ljudi k zmanjšanju – namesto h končanju - njihovega izkoriščanja živali, s čimer slabijo našo kolektivno vegansko sporočilo socialne pravičnosti in spodkopavajo etični argument. Mnogo preveč ljudi poučujejo na način, da je "zmerno" izkoriščanje živali čisto v redu, in da je najboljši pristop za dosego veganskega sveta ta, da sploh ne govorimo o veganstvu. Ne pozabite na izvor tega zmotnega pristopa zagovarjanja pravic živali: pajdašenje organizacij za zaščito živali s tistimi, ki živali izkoriščajo.
Naše gibanje se ne bi smelo ravnati po željah tistih, ki ne želijo videti končanja živalskega suženjstva. To resda pomaga organizacijam in društvom pridobiti donacije s strani tistih, ki so hvaležni, da jih ne prosite naj postanejo vegani, toda to vsekakor ni dobro za živali. Skrajni čas je, da začnemo mi, ki smo del gibanja, obravnavati izkoriščanje živali kot vprašanje temeljne pravičnosti.
dr. Casey Taft
Prevod in priredba: Leon Kralj
------------
Dr. Casey Taft je solastnik založbe Vegan Publishers, profesor psihiatrije na Boston University School of Medicine ter psiholog osebja v Nacionalnem centru za PTSM (Posttraumatic Stress Disorder) v VA Boston Healthcare System. Je mednarodno priznani raziskovalec na področju preprečevanja nasilja, prejemnik prestižnih nagrad s strani Mednarodnega združenja za študije posttravmatske stresne motnje, Inštituta za nasilje, zlorabe in travme, ter Centra za nadzor in preprečevanje bolezni. Objavil je več kot 100 strokovnih člankov, knjižnih poglavij in znanstvenih poročil. Trenutno je tik pred objavo knjige o preprečevanju travmatsko pogojenega nasilja, ki jo bo izdalo Ameriško združenje za psihologijo (American Psychological Association).
Nov 29, 2015