Taja in ...

...samo pesmi v nastajanju.

Prijatelji (6)
I K A
Bernarda Biber
Lara Arh
Abram1b2 Cej
Dajana Babič
Spremljevalci (5)
Asurbanipal A
I K A
Liza Whiteapple
Dajana Babič

Kategorija: Testo

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Pesem o ponavljanju
Daleč stran, a ne predaleč stran
Le bassin aux Nympheas
SamoPogovor
Z eno nogo v blatu, z drugo prosto nihaš po zraku
Ljubljena po moje
Umetnost poljubljanja
Moje kolo
Veter v škatli
Roka.
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Cimet
( 13 )
jabolko
( 14 )
pekač
( 2 )
Testo
( 18 )
IŠČI PO ARHIVU
Julij 2017
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Le bassin aux Nympheas

Taja in ...
09.07.2017 09:09 (Jul 09, 2017)

    

So trenutki, ko vržeš sidro in obstaneš. 
Morda zaradi barv,
morda zaradi veličastne podobe
     
slike Monetu podobnih. Poveličevalca tiste, 

ki polni ovoj z ritmom, gibanjem
in težavnim življenjem postrvi.
      
Noga se tako znajde v toku,
ne pa tudi istočasno na obrežju.
Nespremenljivem.
Prostranem travniku,
ki se postavlja s svojo negibnostjo.
     
Ko si bil zunaj, si moral pomakati čopič,
roka pa držati tempo z vrtinčenjem pod kamni
in božanjem trdote nabrane podlage.
Pritoki se vedno združijo pred sliko
kot da želijo prekriti dotakanje v sebe
in razcepljenost dodatka moči.
     
Iz koliko sten zdaj opazuje to premikanje,
da mu oči obesijo pridevnike,
vrtoglav, nežen, samovoljen,
močan, brezizhoden, ljubljen.
In ribe barvajo hiše,
v katerih so se razbohotili glagoli vzroka.
     
Na blagih pisanih platnih so ujete v pigment, 

a se še vedno zdi, da se pomikajo v potezah čopičev,
ob eni sedaj sedim,
bosonoga, z mislimi, ki so močne kot tok,

ki premika Nimfeje* po reki.

      

   

*Nimfeje -vodne rastl

Z eno nogo v blatu, z drugo prosto nihaš po zraku

Taja in ...
05.07.2017 13:19 (Jul 05, 2017)

X

I.

 

Ponovno je jutro,

prevleklo se je s senco oranžno rdečega sonca.

Kuhaš kavo.

Iščem ključ,

ki se od zime pomrznjen valja na dvorišču.

Zataknem se v Jasmin,

s prsti zagrebem skozi bele liste.

Na koncu se kot vsako jutro uredim,

nadenem zadovoljen izraz

in premišljujem o izbirah

kot da so sladoled v izložbi slaščičarne.

Kakšen dan sprejmeš, 

kar nanese, 

drugi dan pa veš,

da ne bo nič dobro, 

razen zloženke bučk v pečici. 

 

Ah to življenje, 

ki je sestavljeno iz srčnih utripov.

 

 

II.

 

Ah, to življenje,

 

pridem s svojim nasmehom.

Vseeno ne poslušaš,

marsikaj bi lahko povedala;

 

v sladkem zraku z vonjem bezga,

je izginilo pomarančno sonce.

Reka je objela večer.

Ulične svetilke so spregledale, 

ena ob drugi za drugo,

podobno lokvanju, 

ko vzbrsti in zadiha,

preden ponovno zaspi.

Nepovraten občutek.

Izgubiti vse metafore

za izdih besede

iztrgane izpod prsi.

 

Pridem s svojim nasmehom.

Imam kaj za početi,

v mojih sprejemnih datotekah je še nekaj prostora;

 

Ti. Na kamnu stojiš, 

č

Moje kolo

Taja in ...
25.06.2017 11:57 (Jun 25, 2017)

...sem zjutraj razmišljala, da je to moje kolo staro že 27 let. En prvih Hollandov, ki so jih izdelali pri nas.

Imam kolo.
Poje.

S pedali na oštevilčene srčne utripe.

   

Starost 6: umrl je maršal Tito. Oče se je vrnil iz Združenih držav. Svet takrat ni imel veliko predmetov. Torej nekaj daril, ki sem jih dobila v času mojega otroštva, so najverjetneje poslali bogovi. Še vedno se spomnim prvega padca. In niso kriva tresoča kolena in ne krvaveči komolci. Takrat se je možnost padca spremenila v realnost.

    

Prvi sunek neuspeha.
Prva senca prihajajočih senc.
Ulegla sem se na tla in premišljevala kako blizu sem pobegu v deželo „Ni je“.

    

Starost 10: Do takrat sem vedela, da je dežela „Ni je“ iluzija. In kot vse iluzije, pol resnična. Moraš jih držati kot lizike, vendar vedno v pripravljenosti opustiti jih kot beli sladkor. Divjala sem po cestah mesta kot črna, zgodnja ptica na dveh kolesih, prepričana, da imam super sile s katerimi rešujem svet.

    

Moje kolo,
moj „super mobil“.

Pesem o ponavljanju

Taja in ...
19.06.2017 17:27 (Jun 19, 2017)

To vprašanje v očeh,

ne znam odgovoriti,

le starodavno dostojanstvo dreves

te dohiti.

-----------------------------

Lesen zaboj z zaslonko projecira.

Negibnost slike. 

Fiksira ob ugasnjeni luči.

Ti pa postaneš lik na fotografiji,
ki se ga nosi v skritem žepu denarnice,
umirjajoči se čoln na Ljubljanici.
Tu je vedno pomlad in
v neskončnost zreš v objektiv,
ki se še zadnji drži fotoaparata.
Vedno z istim izrazom.
Sekunda pred klikom,
trenutek zastoja misli.
Nasmeh in lesk izraza,

da si pripravljen.

Zasliši se čas.
Zveni prepričljivo in kaj pravi? 

Ne razumem.
Zveni? Doni?

/Golobi so zdavnaj preleteli glave,

se posedli na žlebove.

Te negibnosti se ne da negirati./

     

*se mogoče kaj pojavi med tednom. Slika, beseda, glasba. Ne vem. Brez idej sem.

 

Nebesa

Taja in ...
24.05.2017 18:48 (May 24, 2017)

Ni lažjega kot izgubljanje onstran sistemov sklanjatev,

ko prsti držijo črno tinto,

črke in besede.

--------------------------------

Biti najemnik v nebesih ni lahka naloga.

Zato. Bodi previdna.

To mi moraš obljubiti.

Prelahko je izgubiti glas.

V dneh, ki odhajajo, prihajajo.

Dobro poglej okoli sebe,

meglice se dvigajo,

izgubljajo boj.

Veter izmenjuje strani.

Čebele prosto letajo,

dvigujejo semena.

Šuštenje v pozabljenem jeziku

preglasi valovanje za zavesami,

če si podržiš dlan nad očmi

kot nadstrešek

tvoja mala čelada: obljubi.

Tako opremljena, vzami žlico,

lepoto tega jutra kot zadnjo

vodo, za obstoj nedosegljivo

in obenem nepogrešljivo.

V nove dni.

Občutek edinosti dneva.

Daj, poskusi. Ura je 7.

Čas tega jutra.

Razmišljam, kako opisati to.

Vsak potrebuje ta občutek.

Občutek neponovljivosti.

In možnost vstati, oditi

ali pa tudi ne.

/Zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov.

In potem se delamo,

da je čas znotraj teh pasov isti.

Marsikaj še tako delamo./

       

*vem. Grozna sem

Ljubljena po moje

Taja in ...
12.05.2017 09:14 (May 12, 2017)

Ljubezen, ljubezen, ljubezen!

Bolj malo se govori o njej te dni.

Ne vem, kako je z vami,

a jaz sem jo prvič opazila ob morju.

Gladila si je lase,

mazala s kremo po žametnem telesu.

Začela pri rokah,

nadaljevala po trebuhu do nog.

Videla me je, pomahala,

njen bleščeč nasmeh me je  oslepil.

Ob takrat še vedno kondenziram.

Koža,

se vrača v misli intenzivno,

telo obliva znoj,

jezik oblizne ustnice,

glavo pa napolni hormon sreče.

 

Podarja  in izmika se

kot se duša podarja in izmika rokam,

ki držijo trak življenja.

Ta stara radodajka, 

izžeta in izigrana.

A vseeno,

ko se glasno zasmeji v bližini,

se me pošasti izognejo 

in drevesa prikorakajo nazaj v mesto.

Torej, ne grem nikamor!

nikoli nisem razmišljala o tem.

Le občutek imam kot pri vesolju,

da sem osvobojena vse odgovornosti,

ne morem narediti nič.

Zakaj se torej 

ne bi poskusila imeti lepo.

 

     

*Danes zjutraj je bila eksplozija otroškega, pubertetniškega in moškega Jaz-a. S Srečko sva se kar pobrale na sprehod. Zaupava, da se n

Staro mestno jedro

Taja in ...
07.05.2017 18:02 (May 07, 2017)

Pogosto pogleduje na uro.

Precej podobno tebi ali meni.

Čisto običajen je.

Ima ženo in otroke in hišo v predmestju,

le dosti starejši je.

Sledim mu s pogledom, 

razmišljam:

lahko te vidim, ti pa mene ne.

Danes ne.

Tvoj čas, ni moj čas.

Torej to pomeni,

da časa ni.

Je stol, je miza, je hiša,

si ti, sem jaz.

Le časa ni.

Gledam za obzorjem.

Brez besed.

Življenje je ušlo za trenutek iz neba.

Izgleda staro, sposojeno in prodano,

a je nebo.

Lahko stegneš roke,

ga odpreš,

pritegneš dežne kaplje,

da pričnejo padati.

Na to pot.

Tvojo zadnjo,

najbolj neverjetno pot.

Ne vem, 

morala bi biti žalostna, 

tako kot so vsi okoli mene,

namesto tega razmišljam,

da te obkrožajo vedno bolj zelene trave 

in še paziti ti ni potrebno,

da na hlače ne dobiš blatnih madežev.

Ne, časa res ni.

       

        

*Sem bila na obiski pri dedku. Fajn možakar, a jih šteje že uglednih 87 let. Zelo se je spremenil zadnja leta kot da živi ponovno mladost v starem telesu.

         

       

*Glasba:

ker je navdušen posluša

Top Shop Bum

Taja in ...
21.04.2017 00:46 (Apr 21, 2017)

Izpihnil je besede iz svojega nosu.

Ne. Drugače.

Pravilni stavek se glasi,

Izpihnil je besede na belo podlago med vrsticami,

naslov, pomembnost in citat:

"Beatus, qui prodest, quibus potest"

v pravilni interpretaciji

"Srečen je tisti, ki lahko izkoristi tiste,

na katere ima vpliv"

Reven kot miza, na kateri leži.

Telo nič več nežno,

um še vedno prost.

Lahko pričara utrinek,

lahko pričara trenutek,

žvepleno kislino na vrhu golobjih kril,

mrežo za metulje z imenom Bella,

ki koraka po hribu navzgor,

a nikoli ne ujame veličin.

Življenje, norčuje se iz njega,

ostaja preprosto:

spisek za trgovino,

tanka knjižica verzov,

veliko pridevnikov, 

samostalnikov,

a nikjer nobenega glagola.

Brez glagola.

Ne more biti, 

zato postane popoln pridevnik.

Lep. Velik. Anin. Sosedov.

Ograja ob poti se zapre kot žepna ura.

Stoječi.

Srce utripa znotraj.

Ukleščen.

Dih mu omogoč klik.

Malikovan.

Počakaj!

Mogoče sem to jaz!

Ponovimo.

Želela sem samo malo sobo za razmislek.

    

*Žalostna sem. To bo to. Malo bo

Brez podnapisov

Taja in ...
26.03.2017 01:30 (Mar 26, 2017)

             

Povabilo na zajtrk, kosilo in večerjo.

Kako se ti to zdi?

In to takrat, 

ko imam v žepu samo še peščico poljubov,

nekaj malega sladkorja,

premalo, da bi z njim osladila limone.

Nauk je v tem, mar ne?

Zadrži limone do konca,

vse ostalo se lahko popravi.

No, zdaj pa resno.

Zadnjo pesem, ki jo je odpel,

je bila ljubezenska.

O, morju govorim, o komu pa?

Pravim ti, da zaradi tebe,

lahko gledam stvari daljši čas

v smehu.

Čakam.

Taka bo torej nova Pomlad,

stopalo dnevnega vetra,

hodim tako blizu,

da bi lahko stegnila roko

se ta dotaknila,

in le vino je ohlajeno.

Mastrubi...težko mi je izgovoriti to besedo,

dom v meni je rdeče področje,

um me prepričuje neresnično in sivo,

jaz pa te vseeno slišim govoriti,

"ne vidiš, vse je tako preprosto in zanimivo".

Prepustila sem se,

zdaj pa postajam veliki ruski roman,

hrepenenje,

varno pribežališče je.

Nikamor ne želim oditi.

In res ni nič narobe,

če od časa do časa utihnem.

Torej sem odšla.

S sončnimi očali,

vsaka zvezda je gorela.

Ne, ne

Slepe miši

Taja in ...
19.03.2017 01:39 (Mar 19, 2017)

Že nekaj časa ni deževalo,

še dobro,

na mokrem asfaltu se neprenehoma

bleščijo cestne luči.

Umreti, živeti, doseči, imeti,

v mračnih očeh tega sveta,

v porušenih mislih,

ki sanjajo o toplini.

Noben brisalec stekel

ne more zbrisati kapelj

s te fotografije, Bog mi pomagaj,

manj kot navadne,

brez sexappela in sredstev,

ki poskušajo preglasiti tisto drugo stran,

če bodo le pokleknili in zagrnili okna,

se ulegli z vonjem smradu pozabe.

In nesmiselno se je čuditi srhljivi strani,

zmočijo se slike, popadajo na cesto,

barve odtečejo z obrazov.

Šaljivec z alkoholnim flumastrom

čez slike zapiše "nevidni",

tako, za zabavo,

hej, pa saj so bile posnete

s slabim okusom.

Torej, kako to, 

da je negativ v mojih mislih,

tako oster in resničen.

Nekje tam kot zastarela obleka na ulici ultramodernega.

"FUCK YOU!"

to rečem sama sebi, 

si obrišem nos,

skomignem z rameni,

jebi ga, samo življenje je.

Danes bo pri večerji za sladico

človeška dvoličnost,

moja mi je najbljižje.

Sladki Muškat počaka na jutri.

In

Ko povesiš glavo

Taja in ...
13.03.2017 00:15 (Mar 13, 2017)

Zakaj drevo

skomigaš z vejami,

ko se z odprtimi očmi sprašujem,

kaj da napišem.

Sanjam o dogodkih,

ne glej me tako s svojimi listi,

počutim se umazano

kot robček, 

ki se kar naprej uporablja,

in nikoli opere.

Pari, ki se pričkajo.

Človek, ki mu medtem,

ko drugi gledajo odrobijo glavo,

množica pa vzklikne še.

Povej, 

ali iz vsakega grahovega zrnja zraste nazaj rastlina,

ko se snažni rabelj 

znese nad umazano žrtvijo.

Pohištvo je takrat pokrito 

s prahom in razpada,

wc školjka je posrana,

zobje človeka porumeneli.

Pusti,

da se sprašujem,

ti pa se pretvarjaj,

da je preteklost izogibna,

da zdaj, v tem trenutku,

pravimo temu majhnemu,

kar se še spomnimo "preteklost".

Saj ni težko,

še oči ne rabiš zapreti

in poglej

še sonce naju greje.

Vidiš!

Ne potrebujeva veliko za mir.

Ja, pogosto, se pravi ne redko,

torej velikokrat, se sprašujem.

Nekdo bi nemara pomislil,

da zabijam čas,

a presneto, nič hitreje ne gre,

zato počnem še druge reči,

na primer živim,

le večinoma bolj za silo.

 

 

*Pravzapra

Disse Alguém

Taja in ...
25.02.2017 20:48 (Feb 25, 2017)

Prav.

Bom vsaj odgnala težko glavo 

in zoprno lenobnost.

Besede danes na gredo iz glave,

bašem se z njimi,

a ne znam jih izpljuniti.

In kaj pravzaprav želiš.

Mislim,

sem, kar sem.

Nepojmljiva zgodba

kot pač vsaka zgodba,

ki ponavlja nepomembne malenkosti

povprečno neumenega človeka.

Vse je povezano z njimi.

Zalet, dreget.

Vsa noč.

Vsi zmedeni vojaki.

Ne verjameš?

Ali hkrati verjameš na drugačen način.

Naj ti povem,

moji prijatelji se tolčejo v mraku.

Moji prijatelji se kregajo v mraku.

Moji prijatelji fukajo v mraku.

Jaz,

le nisem več histerična,

konec koncev vse investiram,

želim si smeha in božanja,

celo drobtine izmaknem iz žepa.

Misliš, da nimam prav?

Biti nepojmljiva zgodba?

Ampak, kadar me bereš zgodbo,

te priteguje prav moje nepoboljšljivo obnašanje.

 

 

Maske, naj napišem nekaj o maskah. To na fotografiji je izdelal moj sin. Barvno si je izbral. Morala sem se pohvaliti, odlična se mi zdi. Sama sem sicer imela ledeno modro kožo. Trudila sem jo prekriti. Nato iskala ledeno modr

"Eppur si muove!"

Taja in ...
29.01.2017 23:24 (Jan 29, 2017)

Devet zjutraj je

nikogar še ni

novice so šle spat v petek

in se bodo pojavile v ponedeljek zjutraj.

Mogoče jih pa vseeno 

malo pogrešam,

tiste predvidljive, 

da nekdo še vedno stoji v prehodu

in veliko govori o bogu,

včasih pa tudi nič ne govori.

Takrat vem, 

da je izgubil,

pesmi za svoj glas in potreben zanos,

si nakopal žalost in skrb velikega dosega.

Mogoče bi bilo bolje, 

da tega ne bi opazila,

a oči imam zato, da gledam.

Jutri moram torej zaustaviti čas,

ko bo prihajal,

pogosto sključen s pogledom navzdol,

tako majhen,

kot da ve da ga nihče ne čaka.

Včasih bi bila lahko to tudi jaz.

Težke so bitke za spomin,

da ta dobi kar hoče.

Mizo, stole.

Svetilko in obraz,

ki se blešči kot Klimtov poljub.

Veseli me, ko pove po kolikih sanjah potuje.

Zaupam, da bo nekoč,

naprimer iz navadnega petka na običajno soboto,

ponovno sijal lep,

ko se bo zbudil sebi podoben.

Lahko bi nadaljevala,

a tu ni nobene gneče,

tako kot je ni bilo včeraj ali predvčerajšnjim,

včeraj sem v mivko narisala čevelj,

Glasba iz pločevinke

Taja in ...
07.01.2017 00:01 (Jan 07, 2017)

Oh, kako noro!

Petek je 13.15, v Ljubljani

6 dni po Silvestru,

ja, leta 2017 smo in grem na tržnico po ribe,

ker bom ob 17.00 začela pripravljati večerjo,

ob 19.30 pride družba na sedmino,

vse mora biti urejeno,

a ne vem še, kdo bo mene nahranil.

Hodim po mrzli ulici, 

vanjo udarja severni veter, 

vidljivost je 100%,

kar je za to mesto nadvse presenetljivo.

Skočim na kavo in skupni prijatelj

vsaj enkrat v življenju prvi potegne denarnico,

pomislim, da mu še vedno želim naslov v časopisih:

sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani,

dobili s 5 g kanabisa za lastno uporabo,

nato,

kako nemogoče misli me obhajajo,

ko sem žalostna,

in če te ne bi bilo sedaj ob meni,

bi že zdavnaj odšla domov,

zato spotoma stopim še v antikvariat,

si kupim "Razgaljanje tišine",

gledala sem Teda Hughesa, Pasternaka in Lorco.

Pregnal me je vran,

ta vrag pač ne sodi nikamor v življenju

in ne naredi nič omembe vrednega.

Celo pri Homerju ne.

Za Sja skočim še do lekarne na Prešernu,

opazim, da golobi stiskajo glavo m

Starec in morje

Taja in ...
30.12.2016 16:53 (Dec 30, 2016)


							   

      

To dopoldne ob Ljubljanici.
Visoka, divja teče pod sivino,
nekaj ribičev poseda na obrežju
in starec.
Sedi na klopi,
meče drobtine golobom.
Pred leti je potegnil pol metra dolgo postrv iz vode.
Prav na tem mestu.
Zdaj pa pravi,

da je reka dramatično spremenila svoje obnašanje,
mogoče pa je rekel korenito,
in je prenehal loviti.

Tudi on sedaj samo čaka

in poudaril je "tudi".

Stegnem noge proti vodi,
objamem knjigo.
V njej ležijo besede,
slika golega okostja in tisti,
ki se je z vso močjo boril za svoj čudež.

Trenutek, ko te zmrazi.

Veliko dni je odteklo

ter kaj pravzaprav počnem tukaj,

v tem življenju.

Ni videti ravno dosti.

                       
Vem.
Dogodek nevreden postanja na Facebook,
še Ljubljanica se zdi daleč proč.

                              
Iz toka zaslišim oddaljene glasove
in se spomnim,

kar se je zdelo prej nemogoče.

Zastopim, da ima včeraj
svojo povezano logiko.
Prav tako kot danes.
In kaj, če si odpustim.

In mogoče je cilj samo v korakih.
V tem

Pitagorov izrek

Taja in ...
29.12.2016 15:03 (Dec 29, 2016)

Prav tako kot stari filozof

sem se znašla pod pravim kotom

kvadrata nad nogami in opazujem

povezanost na tem tretjem kamnu od Sonca.

-------------------------------------------------

V novembru.

  

Iz breze se listi vračajo nazaj

na zemljo.
Umirjeno. S tišino.

  

Ujetniki jesenskega vetra.
Ta jih sedaj vrtinči tako
hitro kot spreminja obliko oblakov.

   

Oko preveri, kaj je še ostalo.
Nekaj razbitih steklenic popivanja in divja trta.
Lansko leto jo je nasilna roka pregnala,
sedaj ponovno rdeči na zarjaveli ograji.

  

Čudež upornosti bitja.

Pognala je to pomlad
in se do danes oplemenitila.

   

Sedim in opazujem,
kako odhajata brez besed.
Ženska, ki je bila včasih mlada in lepa
in on, ki je bil mlad in lep ob njej.
Oblečena sta le za okolico.

   
Zase sta že dolgo gola.

   

/Prepričana sem, da sta se goloba
nad našimi glavami v tistem trenutku ljubila.

Odložila sta perje./

                             

                         

*Pitagora je imel matematiko, zlasti števila in

Operacija na odprtem prsnem košu

Taja in ...
23.12.2016 10:54 (Dec 23, 2016)

17.00 je v Ljubljani in se sprašujem,

če bom uspela dokončati dovolj hitro,

da ujamem klepet.

O, ta klepet.

Postaja razbitje dnevne rutine,

kjer ne vem 

ali govoriti ali poslušati.

Živa sem z vami.

Polna spokoja in prijetnih bojazni.

Kakšen začetek pesmi.

Zmeden in nasmejan,

poslušam, ko govorite

in govorim, ko vi mislite,

razmišljam o tem, 

kar mislite vi,

vi ne razmišljate o tem, 

kar mislim jaz.

Prav je tako.

Jaz sem tista,

ki lovi radovednost.

Vi razmišljate iz drugega razloga

in res,

zakaj misliti in se na koncu spraševeti 

ali je misel smiselna,

a vse kar lahko rečeš je,

da si jo zabeležil.

 

Letim kot Wislawa na balonu,

le z drugimi kapacitetami,

"rja, ljubi moji, rja",

pušča mrakobnost obraza za sabo,

in ne vključuje nikakršno vedenje,

le dejstvo, 

da še marsičesa ne vem.

Nekdo veliko govori o kuhi

in kaj in kako pripravi,

drugi poišče novega boga,

tretji obuja spomine na staro ljubezen.

Zamudnik javi, da ne pride,

čeprav bo kasneje šel na večerjo k Hillbillyju.

Zdi se, da je

Leticija želi lep dan

Taja in ...
12.12.2016 12:54 (Dec 12, 2016)

                        

O, srečen dan.

                                 

Megla se je zgodaj prestavila s platform.
v telesu me še vedno prijetno ščemi,
ugotavljam,
da se je stari Grk motil
s tistim "ljubljenjem in žalostjo",
mogoče samo ni imel pravega dne,
zato je udaril po mizi, zapisal "omne animal trieste".
V mimohodu pozdravim golobe,
ki pravkar prebujajo premražene kljune,
se zasmejim,
kako so litanije ljubljenja skupne prav vsem,
pomislim, da je fino,
da ni več stvari,
ki si jih želim lastiti,
zavist postane tuja.
In tudi, če sem utrpela kakšno žalost,
je pozabljena.
Čas je kot češnje,
vzameš lepe in rdeče.
Zakaj bi se sramovala,
da sem jaz še vedno le jaz.
No, pa sem si pred časom rekla,
da ne bom nikoli več zadovoljna,
ne na tem svetu ali naslednjem.

                           

Toliko o mojem šestem čutu.

                                   

                               

*To sem poslušala, ko sem pisala. Pred kakimi 14timi dnevi je bilo to. Zaz "Je Veux". Madona, kakšne pesmi so res

Oglasi

7655.) slovenska samobitnost in pistej

Kategorija: Družboslovje

Cena: 8.99 €

1291.) uganka tega sveta

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

4982.) psihologija množic

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 19.99 €

1192.) saj se itak ne da nič narediti...

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 14.99 €

2259.) teorija formacij družbe

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9.99 €

dandanes poznamo veliko različnih diet, zato se je prav težko odločiti katera je najboljša. na spletni strani aktivni.si, preberite članek, ki govori na temo kaj pomeni dobra shujševalna dieta!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

operater a1 vam nudi mobilni telefon iphone 7 in 7+ po ugodnih cenah z 24 mesečno vezavo. iphone 7 32gb dobite na paketu svobodni eu že za 25,50 € / mesec. cene ostalih modelov preverite na spletni strani operaterja a1!

Kategorija: GSM telefoni

Cena: 25.5 €

se odpravljate na zabavo, poroko, sestanek ali večerjo in bi se radi počutili kot filmska zvezda? nič lažjega, obiščite podjetje point2point in izberite storitev vip prevozi, ter se zapeljite kamor želite s stilom v avtomobilu višjega cenovnega razreda.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

prodam letošnji med, nabran po brkinskih gozdovih: -cvetlični med -gozdni med  

Kategorija: Med in proizvodi iz medu

Cena: 9 €

visoko kakovostno kokosovo olje iz ekološke pridelave. brez glutena iin laktoze. primerno tudi za vegane. 210 ml dobite samo za 8,99 € na spletni strani malinca!

Kategorija: Storitve

Cena: 8.99 €

7654.) jovanke broz

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9.99 €

7653.) živeti v resnici

Kategorija: Družboslovje

Cena: 14.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj