Taja in ...

...samo pesmi v nastajanju.

Prijatelji (5)
Bernarda Biber
Lara Arh
Abram1b2 Cej
Dajana Babič
Spremljevalci (5)
Andrej P
I K A
Liza Whiteapple
Dajana Babič
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Lov na čarovnice v božjem imenu
Newtonov zakon gravitacije
Noč v septembru
Večni (ne)srečni potepuh
Modni mini
Za Elizo
Glasba iz pločevinke
Starec in morje
Slikarka bolečine in odrešitve
Kralj rokenrola
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Cimet
( 4 )
jabolko
( 7 )
pekač
( 1 )
Testo
( 7 )
IŠČI PO ARHIVU
Januar 2017
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031

Noč v septembru

Taja in ...
16.01.2017 21:26 (pred 2 dnevi)

Vemo, o dobro vemo,
da se naši dnevi šteti.
Prelesičimo jih,
zložimo v zgibanke nostalgije
in se tiho pripravljamo na pretres.
----------------------------------

 

Sveža septembrska noč je.

 

Divja trta že rdeči

ob cvetovih hibiskusa.
Okno je rahlo odprto.
Luči prižgane.
Nekdo je prestavil cvetoči kaktus na mizo.

 

Pripel misli.

 

Srečen trenutek dneva je.
Mogoče tako srečen kot jutro,
ko se črnina še ne umakne z listov
in voda še ne dobi odseva neštetih kristalov.

 

A še vedno je najlepša noč,
stvari so končane za danes,
sanje se zbirajo
in nič motečega te ne doseže. 

 

/Mogoče le misel.

Nežna je./

 

 

*Septembersko tihožitje. Takrat je bilo napisano. Svet ni samo to, kar je. Mar ne? 

Pravzaprav sem želela samo glasbo pustiti tu...za...to naj izbere vsak po svoje.

 

 

 

Newtonov zakon gravitacije

Taja in ...
14.01.2017 11:19 (pred 4 dnevi)

      

Popolnoma zmedena in nasmejana

se ustavim, naslonim,

na ograjo,

december je,

ne, januar,

januar je.

Take malenkosti kot je čas

včasih ni potrebno doreči,

po velikih nočnih dogodkih,

Gradaščica je trčila v Ljubljanico,

tok se je lomil,

s plahimi raziskovanji 

je voda zdrsela v lahkotne ure,

tipajoča obrežje, 

rastočo slast

podivjano onkraj senc.

Snežilo je.

A sonce vedno ne zaide.

Včasih obstane.

Pride na obisk,

ko si v postelji 

in reče:

"hej, saj tu se medi pesem!"

O, ljubljanske zime! Ta film v glavi!

Vedno se zavrti, ko si zaželiš,

da se,

vsaj na to lahko računaš.

Zdaj zajtrkujem dotike nočnega potovanja.

Nobenih kočljivih vprašanj o tem.

Le kaj bi ti odgovorila?

Raje preudarno molčim,

počasi spreminjam temo sanj.

Le še nekaj časa se ne bom dokončno zbudila.

Petek je,

ne, sobota,

sobota je.

Precejšna pomembnost,

ki se lahko povleče v še en dan.

Eno stopalo se dotika tal,

drugo prosto niha po zraku.

Sem zapisala dovolj?

Precej enostaven je zimski spanec,

dveh spečih teles,

sa

Lov na čarovnice v božjem imenu

Taja in ...
12.01.2017 15:06 (pred 6 dnevi)

Stopim po hodniku, 

sonce ga ob tej uri ne osvetljuje več,

mimo utrujenega obraza,

črne ali sive obleke,

srca v žepu.

Vratarka, nekoč sem ujela,

da ji je ime Ana,

vsaj enkrat v življenju ne preveri ure.

Prigrizla sem se skozi dan 

in zdaj kolesarim mimo kioska,

polne avtobusne postaje,

panojev z nasmejanim obrazi,

parkirišča, 

ki je nadomestilo staro zgradbo.

Včasih sem bila prepričana,

da bo stala večno.

Cesta je dolgočasno ravna,

osvetljena s svetilkami in mesecem.

Komaj kdaj ga opazim,

zato ni čudno, 

da se mi zdi tako lep,

ko nenadoma pogledam navzgor.

Nežno drsi nad mestom,

spretno in mehko,

medtem ko mrzel veter reže v obraz,

razkriva gube.

Včasih naši ljudje preprosto

  

ne znajo govoriti drug z drugim.

Takrat malo umreš ob padanju v prazno,

malo umreš v svojem prav.

A večino sebe preživiš

s temi praktičnimi krempeljici.

 

Še sreča, da je cesta danes ravna.

Še sreča, da jo osvetljuje mesečina.

Še sreča, da me čakate doma na kavču.

Še sre

Večni (ne)srečni potepuh

Taja in ...
09.01.2017 01:28 (Jan 09, 2017)

(fotka: tokrat ni moja. Tu še nisem bila. Pravljično izgleda.)

            

Mogoče zato, da bi se izognila kaki hudi žalosti

kot v nemih filmih, kjer veš,

da te bo pozdravila tišina,

ko nekdo poleti nad tem brezbrižnim mestom,

vzleti s pločnikov kot golob, 

ko se zaloputnejo vrata ali zalaja pes,

ohranjam pisano ljubezen.

Iluzijo.

 

Prvi kratki rez:

da te spet zagledam, po naključju.

Obraz je isti,

oči enako sive.

Srečanje ni filmsko, ni krinolin,

ne plesnih čevljev, ne rapsodije v modrem,

veliko skromnejše je,

vsakdanje,

to da sem te srečala,

tam pri tekočih stopnicah,

v obratni smeri.

Bolje tako,

kot da bi se srečala med pečenimi piščanci in teletino.

 

Drugi kratki rezi; druga ekipa:

eho odbijajoč od skale do asfalta

v svetu kot ledena gora,

toliko nevidnega je!

Bilo in je,

a vendar ta oblika,

posneta v led nekoga ljubega,

kjer nizaš misli,

razmišljaš o prostoru in času,

da lahko vlečeš poteze dalje.

In ta grafika odseva,

ki zavaja, omahuje, ljubkuje,

razgrinja pogled iz ne mojega

Glasba iz pločevinke

Taja in ...
07.01.2017 00:01 (Jan 07, 2017)

Oh, kako noro!

Petek je 13.15, v Ljubljani

6 dni po Silvestru,

ja, leta 2017 smo in grem na tržnico po ribe,

ker bom ob 17.00 začela pripravljati večerjo,

ob 19.30 pride družba na sedmino,

vse mora biti urejeno,

a ne vem še, kdo bo mene nahranil.

Hodim po mrzli ulici, 

vanjo udarja severni veter, 

vidljivost je 100%,

kar je za to mesto nadvse presenetljivo.

Skočim na kavo in skupni prijatelj

vsaj enkrat v življenju prvi potegne denarnico,

pomislim, da mu še vedno želim naslov v časopisih:

sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani,

dobili s 5 g kanabisa za lastno uporabo,

nato,

kako nemogoče misli me obhajajo,

ko sem žalostna,

in če te ne bi bilo sedaj ob meni,

bi že zdavnaj odšla domov,

zato spotoma stopim še v antikvariat,

si kupim "Razgaljanje tišine",

gledala sem Teda Hughesa, Pasternaka in Lorco.

Pregnal me je vran,

ta vrag pač ne sodi nikamor v življenju

in ne naredi nič omembe vrednega.

Celo pri Homerju ne.

Za Sja skočim še do lekarne na Prešernu,

opazim, da golobi stiskajo glavo m

Kralj rokenrola

Taja in ...
04.01.2017 19:41 (Jan 04, 2017)

Mraz, tema, vlaga, 

luči trgovin v Centru se počasi ugašajo,

jaz pa stojim na cesti.

Žalostna. 

Niti ne veš kako.

Zaustavijo me hlače v izložbi.

Črne.

Ta barva nekaj obnavlja.

Iz preteklosti se vleče

kot pot tvoje pustolovščine.

To me spomni, kako je,

ko umira kdo živ.

Takrat odteče veliko krvi z vsakim udarcem,

in tudi, 

zakaj nato mrtveci vzamejo 

v svoja usta tuja življenja.

Na to sedaj mislim.

Te skrbi, da ne pridem?

Naj te ne. 

Zraku in svežim novicam se moraš zahvaliti,

da sploh vem,

čeprav sem te pred časom klicala

domov, v službo, v bar.

3 tedne in smrad,

čudno, 

luči so bile ves čas prižgane,

vrata odprta

in nihče ni pomislil.

Le kako se ti je uspelo,

tako močno zaviti v folijo

in postaviti v hladilnik.

In zakaj nisem pomislila,

da tam ne moraš vonjati cvetov,

lahko pa se utopiš v lastnem soku.

Kakšen nauk izvira iz tega?

Najbrž noben.

Mogoče, 

kako eksistencionalno je čutiti,

da si ljubljen.

Tudi to bi razumela.

Prst postaja bogata s pepelom.

 

                        

*Elv

Modni mini

Taja in ...
01.01.2017 17:29 (Jan 01, 2017)

Čas je za zabavo, 

pa se odpravim na sprehod 

med zaparkirane pločnike

in naprej ob cesti.

Nad glavo se čudežno pojavi balon,

bela pika na modrem nebu.

Dež prej ali slej poneha

in na razjasnjenem nebu

se oblaki razmaknejo,

tako kot se za te otročje igralce

nad ljudmi spodobi.

Načrti za prihodnost postanejo

zaznamek pod naslovom izbira,

omejena na dve možnosti.

S pripisom, 

pomisleki, premisleki in vera, 

da je to edino prav.

Dosežem Prešernov trg,

kjer mi izveski spomina na včeraj

še vedno visijo nad glavo,

malo nižje se pod nogami leno pretaka voda.

Doživim smešno asociacijo,

da letos ne bom ves čas jokala 

niti se ne bom ves čas smejala,

saj ne želim postati slaba gledališka predstava,

preproducirana in zavajujoča.

Naj bom vsaj tako živa kot so običajni ljudje,

z močjo,

da si tu in tam odrežem največji kos torte in tudi kaj potem,

če sem malo prej razmišljala,

da občasno dobim občutek,

da se moški rodijo s kavčem na hrbtu 

in daljincem v roki.

Nisem mati Tereza,

zato me lahko objame

Starec in morje

Taja in ...
30.12.2016 16:53 (Dec 30, 2016)


							   

      

To dopoldne ob Ljubljanici.
Visoka, divja teče pod sivino,
nekaj ribičev poseda na obrežju
in starec.
Sedi na klopi,
meče drobtine golobom.
Pred leti je potegnil pol metra dolgo postrv iz vode.
Prav na tem mestu.
Zdaj pa pravi,

da je reka dramatično spremenila svoje obnašanje,
mogoče pa je rekel korenito,
in je prenehal loviti.

Tudi on sedaj samo čaka

in poudaril je "tudi".

Stegnem noge proti vodi,
objamem knjigo.
V njej ležijo besede,
slika golega okostja in tisti,
ki se je z vso močjo boril za svoj čudež.

Trenutek, ko te zmrazi.

Veliko dni je odteklo

ter kaj pravzaprav počnem tukaj,

v tem življenju.

Ni videti ravno dosti.

                       
Vem.
Dogodek nevreden postanja na Facebook,
še Ljubljanica se zdi daleč proč.

                              
Iz toka zaslišim oddaljene glasove
in se spomnim,

kar se je zdelo prej nemogoče.

Zastopim, da ima včeraj
svojo povezano logiko.
Prav tako kot danes.
In kaj, če si odpustim.

In mogoče je cilj samo v korakih.
V tem

Pitagorov izrek

Taja in ...
29.12.2016 15:03 (Dec 29, 2016)

Prav tako kot stari filozof

sem se znašla pod pravim kotom

kvadrata nad nogami in opazujem

povezanost na tem tretjem kamnu od Sonca.

-------------------------------------------------

V novembru.

  

Iz breze se listi vračajo nazaj

na zemljo.
Umirjeno. S tišino.

  

Ujetniki jesenskega vetra.
Ta jih sedaj vrtinči tako
hitro kot spreminja obliko oblakov.

   

Oko preveri, kaj je še ostalo.
Nekaj razbitih steklenic popivanja in divja trta.
Lansko leto jo je nasilna roka pregnala,
sedaj ponovno rdeči na zarjaveli ograji.

  

Čudež upornosti bitja.

Pognala je to pomlad
in se do danes oplemenitila.

   

Sedim in opazujem,
kako odhajata brez besed.
Ženska, ki je bila včasih mlada in lepa
in on, ki je bil mlad in lep ob njej.
Oblečena sta le za okolico.

   
Zase sta že dolgo gola.

   

/Prepričana sem, da sta se goloba
nad našimi glavami v tistem trenutku ljubila.

Odložila sta perje./

                             

                         

*Pitagora je imel matematiko, zlasti števila in

Za Elizo

Taja in ...
26.12.2016 11:51 (Dec 26, 2016)


							     

Kako si bila danes smešna Ljubljana

kot osupljiva igralska zasedba 

v filmu To so Gadje

dva sinova in njuna razigranost,

vsa malomeščanska soseska,

še sama se spreminjam v Rozi.

Zvonik Trnovske cerkve

je te dni nagnjen malo bolj v levo,

prelepi dnevi,

ko mesto spominja na igro, karte 

in pojoči zvon.

Sence dobrega in zla,

ne enega ne drugega se ne da premagati,

ne v sebi in ne drugje,

Up, ki ga vedno spremlja tihi obup.

Megleno je zunaj ali pa izgleda megleno.

To je to. O tem razmisljaš v mestu.

 

                                                (ob 00:06)

 

Pravkar sem skočila iz postelje

vsa polna prostih dni,

sita sem navadnih dni,

in na trenutke bleda.

Zakaj se ti nisem zasmilila?

Zabavneje bi bilo odpotovati

v Madrid,

napisati pesem o oranžni barvi,

a ne,

te mazohistične odvisnosti

in ta prepričanost,

saj bo zmogla, si opomogla, zrastla.

Kaj naj sedaj s tem darilom?

Ni bilo niti trenutka, da bi ga spustila,

ne vprašanj, da bi jih odložila,

ne gre brez poznih odkritij.

Se poč

Operacija na odprtem prsnem košu

Taja in ...
23.12.2016 10:54 (Dec 23, 2016)

17.00 je v Ljubljani in se sprašujem,

če bom uspela dokončati dovolj hitro,

da ujamem klepet.

O, ta klepet.

Postaja razbitje dnevne rutine,

kjer ne vem 

ali govoriti ali poslušati.

Živa sem z vami.

Polna spokoja in prijetnih bojazni.

Kakšen začetek pesmi.

Zmeden in nasmejan,

poslušam, ko govorite

in govorim, ko vi mislite,

razmišljam o tem, 

kar mislite vi,

vi ne razmišljate o tem, 

kar mislim jaz.

Prav je tako.

Jaz sem tista,

ki lovi radovednost.

Vi razmišljate iz drugega razloga

in res,

zakaj misliti in se na koncu spraševeti 

ali je misel smiselna,

a vse kar lahko rečeš je,

da si jo zabeležil.

 

Letim kot Wislawa na balonu,

le z drugimi kapacitetami,

"rja, ljubi moji, rja",

pušča mrakobnost obraza za sabo,

in ne vključuje nikakršno vedenje,

le dejstvo, 

da še marsičesa ne vem.

Nekdo veliko govori o kuhi

in kaj in kako pripravi,

drugi poišče novega boga,

tretji obuja spomine na staro ljubezen.

Zamudnik javi, da ne pride,

čeprav bo kasneje šel na večerjo k Hillbillyju.

Zdi se, da je

Kolo nas popelje

Taja in ...
18.12.2016 21:57 (Dec 18, 2016)

                      

18 in 00 popoldne je,

Ljubljana se je spraznila,

dnevni migranti so odši,

populacija se je zmanjšala,

ulice izven strogega Centra so opustele.

Virtuala pa nikoli ne zaspi,

ne v petek, ne v nedeljo.

Počutim se medlo,

berem o razliki med pesmijo in Pesmijo,

v vseh merilih izvenim kot siromak med bogatimi,

ne maram ne ritma ne asonance,

samo ob živce me spravijo.

Če te nekaj napade,

preprost tečeš,

se ne oziraš.

Ne kričiš,

ne moreš me ujeti.

"Teorija" v času Bukowskega 

ni imela take vrednost.

Kako sem sploh pristala tukaj.

 

Bolje, da vstanem 

in se spravim na ulice,

burek in golobi.

In kje je ta kitara?

So strune zmrznile v tem mrazu?

Na stojnicah so ljudje verjetno že precej utrujeni,

komolci so naslonjeni na mize,

podpirajo razgrete glave.

Kako nesrečno je mestno jedro,

ko ga objema vonj pleskavic,

poplakuje medica,

noge se opotekajo proti domu,

jeza grmi za vrati.

V soboto zjutraj so vsi srečnejši.

 

Ne verjamem v Boga,

torej mi ni potrebno sestavljati

dovršen

Slikarka bolečine in odrešitve

Taja in ...
17.12.2016 14:34 (Dec 17, 2016)

Smo naše izbire.

         - Jean-Paul Sartre

 

Če se ustavim ob narcisovem vodnjaku 

znotraj Rotovža,

mogoče kdo pomisli,

"kako prikladna izbira",

je glava postrižena na krtačko.

Kot vojak na fronti začutim 

strah vojn in občudujem zvezdo,

ki se počasi prižiga.

Na nebu je pripetih nekaj črnih lukenj in misel, 

nič se ni spremenilo,

niti dejstvo, 

da denarnica vsebuje 69 Eur in nekaj centov.

Gola sem kot nepogrnjena miza

s šumenjem v glavi,

ki prebuja slast sladke in židke tekočine čebel.

Nič več se lakota ne zdi nepomembna.

Letni čas,

pa je kot nakladalec na poti

družinske sloge in čistosti.

Ali želim, 

da vrata zadržijo padenje snega 

po straneh rumenega tiska?

Postavili so božično drevo na Prešernovem trgu.

Opomin zajete sreče 

in stegovanja rok v sanjarjenje,

ki v tem trenutku prihaja zavito v odejo.

Objela bi te kot tulpa žuželko,

katera prinaša ter odnaša 

vso žejo, naval, vmesni dreget.

Ura mi govori,

da ostaja še nakaj minut do prižiga luči, 

ko bo v srcu poniknil vodnjak.

Trgo

To je lahko kot reči keks

Taja in ...
15.12.2016 21:04 (Dec 15, 2016)

                    

Pazi!

Življenje te prelesiči.

Ali pa se sam?

Obljubila si. Obljubila. Obljubila.

Želela.

-------------------------------

 

Na orošenem oknu tekmujejo kaplje,

dva ali tri, se združijo,

vedno hitreje spustijo proti tlom.

Ne zavedajo se opazovalke,

ki pritiska ustnice na rob skodelic.

V njej leži kava in plavajoča maščoba 3,5,

ki bo mogoče nekoč ustavila srce.

Veter se brez prestanka

zaganja v pročelja hiš,

proti nam, ki čakamo,

da nas ne odnese,

da se ne vrnemo kot kaplje 

na orošeno okno.

Lahko bi si rekla,

naj gre k vragu.

Leži nekje v dnevu,

na cesti,

z zemljevidom in voznikom,

ki zmajuje z glavo.

Nevešče vijuga med napakami,

mislimi,

trenutki slepeče svetlobe,

ki ležijo na asfaltu.

Občutek,

ki te popolnoma prevzame,

ko nasloniš glavo na prsi,

a vendar pomisliš,

bi živela svoje življenje ponovno?

Ponovila iste stvari?

Obstaja polovična verjetnost,

da res.

 

/Obljubila si. Obljubila.

Vso to življenje, vse te besede,

bodo samo spomin.

Mogoče niti on.

Kaj misliš?

Na

Precenjeno življenje čebelje kraljice

Taja in ...
14.12.2016 13:38 (Dec 14, 2016)

                               

Zanimivo, kako sivokrilci
in jaz govorimo šepetaje,
da nas nihče ne sliši,
včasih je težko verjeti,
da sploh kaj govorimo.
-----------------------------------

Kdo bi si mislil,
da se bodo ravno danes
na dnevnem obhodu nabrali oblaki.
Moje noge že kopljejo odrivne luknje,
od nemira drvim mimo trdnosti dreves,
grajskega zidu,
ograje kamnitih stopnic,
grafita Mojca je deček
(pomislim, kapučino je samo kava s peno),
medtem Venera nadaljuje pot okoli Sonca,
kar naj,
kozarec je pol poln,
na mizi stoji šopek svežega petršilja.
Dobro.
Še preden uspem premisliti,
stegujem roko preko mize.
Dobro. Ni dobro. Ne vem.
Saj je vseeno.
Iz možganov vedno kaj privre:
misel, glasba, upor.
Čas se nikoli ne ustavi,
giblje se, tudi pretekli.
Preuredi.
Glavni igralec, čas.
Ideja.
Preurediti ga tako,
da sam lahko Živiš.


/Pomislim.
Zanimivo, kako se para iz zelenja vzpenja nevidno v oblake in kako iz njih padajo modre kaplje in to naravnost na nas. Prizemljitev, kljub nar

Leticija želi lep dan

Taja in ...
12.12.2016 12:54 (Dec 12, 2016)

                        

O, srečen dan.

                                 

Megla se je zgodaj prestavila s platform.
v telesu me še vedno prijetno ščemi,
ugotavljam,
da se je stari Grk motil
s tistim "ljubljenjem in žalostjo",
mogoče samo ni imel pravega dne,
zato je udaril po mizi, zapisal "omne animal trieste".
V mimohodu pozdravim golobe,
ki pravkar prebujajo premražene kljune,
se zasmejim,
kako so litanije ljubljenja skupne prav vsem,
pomislim, da je fino,
da ni več stvari,
ki si jih želim lastiti,
zavist postane tuja.
In tudi, če sem utrpela kakšno žalost,
je pozabljena.
Čas je kot češnje,
vzameš lepe in rdeče.
Zakaj bi se sramovala,
da sem jaz še vedno le jaz.
No, pa sem si pred časom rekla,
da ne bom nikoli več zadovoljna,
ne na tem svetu ali naslednjem.

                           

Toliko o mojem šestem čutu.

                                   

                               

*To sem poslušala, ko sem pisala. Pred kakimi 14timi dnevi je bilo to. Zaz "Je Veux". Madona, kakšne pesmi so res

Umakni se mi s sonca*

Taja in ...
11.12.2016 00:35 (Dec 11, 2016)

                                           
Ker svet je svet...
In ne piše nobene zgodovine,
ki se konča v ljubezni...
                   *Stephen Spender
---------------------------------------------
                                                                                        
                                                                                       
Če te ne bi bilo,
če bi bila številka sobe drugačna,
se ne bi srečali,
a o tem ne bo govora.
O, ne!
Raje povem, 
kako sem opazovala ptice nasproti.
Vem.
Marsikdo bi rekel klišejsko,
a ta beseda ni daleč od življenja.
Telefon je bil ugasnjen,
predrzna odločitev,
da te nihče ne more doseči,
stegniti roko, 
te po delčkih raznesti.
Seveda, 
prej ali slej ga moraš vklopiti,
pričeti ločevati, 
kaj je prav od tistega, 
kar je narobe.
Do takrat pa devetnajst ptic,
preštetih natančno 
in ne večjih od kavine skodelice
sedi na veji.
Nikoli prej ne bi razumela,
da včasih stiska v prsih, 
ko jih gledaš.
Preblisk želje.
In one

OHHHH, Audry!!!

Taja in ...
10.12.2016 10:26 (Dec 10, 2016)

Pogled na staro,

je kot balanciranje med dvema poglavjema.

----------------------------------------------------

 

Kaos, dejansko je res kaos,
brez težav bi razpredala o ljubezni
in trpinčila posluh,
pa se ukvarjam z navigacijo pretočnosti,
medtem pa golobom postaja dogčas.
Nič ne grulijo koprnečih spevov:
Ti porednica, tista, ki zre krvi v obraz.
Poljub ukrade dih, da se dušiš.
.
Predstavljam si ga kot starega robateža

z dletom in kladivom v roki,
ki s klesanjem pravilnih proporcev
moti tišino medtem, ko nastaja David.
Zakaj za njegovim hrbtom stoji ženska 
in zakaj rožo prekriva figov list.
V postelji bi bila enaka,
le njegove roke bi bile malenkost daljše,
da bi se z objemom dotikale tistega dela,
ki ga s poljubi zgladiš.
Za noge je pravzaprav vseeno.

                                     14. junij 2016

 

..

.

Bom kar napisala poleti,

se mesto razpre kot ljubimca,
diši in dehti po neskaljenem soncu,
sapi asfalta, po travi
(tako je pri nas,
tu prednjači vonj pice)
Vročina se zadrži nad strehami
in šele o

340 dni po

Taja in ...
08.12.2016 19:09 (Dec 08, 2016)

Stari velikan Jože P.,
dvorni arhitekt,
je zabeležil vsak proporc te dame,
kot da bi vedel,
kako voljna in blagodejna je.
Imam jih enainštirideset,
asfalt mi daje veter
medtem ko hodim.
                                      
Nebo. Modro.
Dehti.
Tukaj ni televizije,
ne sten,
ne požrešnih oči.
Glasilke belega pročelja
nežno gladijo moje dlani
in stara razglednica v Antikvarijatu
ne neha zatrjevati
"Ljubljana je moj sen".
Takrat pomislim,
ta ženska je moje življenje.
Z njenimi poljubi se hranim,
lahko bi se nažirala in se ne potešila.
A čas vedno pravilno odmeri srečanja,
kot da bi se bal,
da se nasitiva.
Seveda, lahko bi se zasanjala
in sova bi zasukala svoje velike oči,
me odnesla daleč,
a rajši potrkavam na leseno mizo,
skodelica kave pa ob tem cinglja,
ne sprašujem, koliko časa še in kdaj,
upoštevam možnost,
da je tudi ta obstoj upravičen.
Pravim vam,
sanje so prav vredu,
a budnost je nora tako kot jaz,
že zato, ker se kot norica drži dogajanja.
                                      
Enkrat, ko postaneš del nekega pu

Čudno darilo

Taja in ...
08.12.2016 19:05 (Dec 08, 2016)

Na začetku je bila tam še Fortuna,
neumno sem se počutila,
ne znam italijansko in
nikogar nisem poznala.

Dolgo je trajalo,
dneve, mesece,
naštela sem eno leto
in tisti dragoceni drobiž,
ki se ti valja po žepih,
ko je denarnica prazna.
Trudila, norela, skoraj znorela.
Napake zapisovala v topniški dnevnik,
medtem pa je Ljubljana sijala, hrumela.
Zavita si bila v pisan gips,
se spomniš,
takrat sem te objela,
v temi noči poljubila,
začela z učinkovito besedno politiko.
Uporaba standardnega odklona
odklene telo in dušo,
znotraj lezejo besede 
tople in vlažne,
zgladijo roke, 
da v užitku polzijo po hrbtenici 
in ljubkujejo razgaljene prsi,
tam zahtevaš, se podrejaš, izvotliš.
Posežeš v mokre želje,
dušiš trenutke vzgibov.
Še sedaj nosim okus tvoje kože,
te v mislih gladim.
Ohranjam spomin.
Ko je odšla Fortuna,
sem ubila sebe, malo po malo,
ekshibicionistko, naivno,
ki ja želela odkriti vse tapase v rimi.
Saj pravim, čisto navadno leto,
preživeto zraven bolnišnice
na križišču Zaloške ceste.
A ob polomljenih udih,
sem v gips zav

Oglasi

4116.) princeskin dnevnik

Kategorija: Humanistika

Cena: 7.99 €

iščete zobozdravnika v ljubljani? ustna medicina d.o.o. je odlična izbira za vse tiste, ki želite profesionalno nego vaših ust, zobovja in dlesni. obiščite nas.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

kopalniška keramika je namenjena postavitvi v kopalnico. na spletni strani keramoteka.si si lahko pogledate veliko ponudbe kopalniške opreme po ugodnih cenah.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

se odločate za google adwords oglaševanje, pa ne veste kakšen je google oglaševanje cenik? preverite na spletni strani podjetja dominatus d.o.o. in pošljite povpraševanje!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

2381.) slovenija te poznam ?

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9.99 €

1414.) december moon

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

v aag pričenjamo z 16. januarjem  2017 z izvajanjem projekta brezplačno pravno svetovanje. v kolikor potrebujete pravni nasvet iz kateregakoli področja prava, se oglasite v času uradnih ur v prostorih po spodaj navedenem urniku oz. nas kontaktirajte na naslov:  projekt je prvenstveno namenjen socialno šibkejšim posameznikom, ki jim želimo olajšati vključevanje v družbo in dostop do pravnih nasvetov. prav tako pa bomo pomagali še naprej civilnim iniciativam, društvom in posameznikom, ki imajo probleme na področju okolja, narave in zdravja kot posledice nezdravega okolja v katerem živijo. na svetovanju vam bo naš pravnik odgovoril na pravno vprašanje, vam razložil vsebino in postopke omenjene zadeve ter vam predlagal možnosti oz. pot naprej. vojko bernard

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

4576.) vse o gobah

Kategorija: Hobi in prosti čas

Cena: 19.99 €

2795.) nova velika kuharica

Kategorija: Hobi in prosti čas

Cena: 15.99 €

1169.) kuhinja za alergike

Kategorija: Kulinarika

Cena: 9.99 €

1099.) velika stavka

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 9.99 €

7449.) relaksacija

Kategorija: Humanistika

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj