Taja in ...

...samo pesmi v nastajanju.

Prijatelji (6)
I K A
Bernarda Biber
Lara Arh
Abram1b2 Cej
Dajana Babič
Spremljevalci (5)
Asurbanipal A
I K A
Liza Whiteapple
Dajana Babič
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Pesem o ponavljanju
Odkašljam se in preživim
SamoPogovor
Nekega dne
Roka.
Veter v škatli
Nebesa
Ljubljena po moje
Vztrajnost spomina
Bang Bang Boom Boom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Cimet
( 13 )
jabolko
( 12 )
pekač
( 2 )
Testo
( 15 )
IŠČI PO ARHIVU
Junij 2017
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930

Pesem o ponavljanju

Taja in ...
19.06.2017 17:27 (pred 5 dnevi)

To vprašanje v očeh,

ne znam odgovoriti,

le starodavno dostojanstvo dreves

te dohiti.

-----------------------------

Lesen zaboj z zaslonko projecira.

Negibnost slike. 

Fiksira ob ugasnjeni luči.

Ti pa postaneš lik na fotografiji,
ki se ga nosi v skritem žepu denarnice,
umirjajoči se čoln na Ljubljanici.
Tu je vedno pomlad in
v neskončnost zreš v objektiv,
ki se še zadnji drži fotoaparata.
Vedno z istim izrazom.
Sekunda pred klikom,
trenutek zastoja misli.
Nasmeh in lesk izraza,

da si pripravljen.

Zasliši se čas.
Zveni prepričljivo in kaj pravi? 

Ne razumem.
Zveni? Doni?

/Golobi so zdavnaj preleteli glave,

se posedli na žlebove.

Te negibnosti se ne da negirati./

     

*se mogoče kaj pojavi med tednom. Slika, beseda, glasba. Ne vem. Brez idej sem.

 

Odkašljam se in preživim

Taja in ...
05.06.2017 20:26 (Jun 05, 2017)

O, ti dnevi,

pridem s svojim nasmehom.

Ti, vseeno ne poslušaš,

a imam kaj za povedati;

v sladkem zraku z vonjem bezga,

je izginilo pomarančno sonce,

reka se je prebarvala iz zelene v črno,

ulične svetilke so se prižgale ena za drugo,

podobno cvetu, 

ko vzbrsti in zadiha,

preden ponovno zaspi.

Nepovraten občutek.

Izgubiti vse metafore

za eno samo besedo

iztrgano izpod reber.

Pridem s svojim nasmehom.

Imam kaj za početi,

v mojih sprejemnih datotekah je še prostora;

Ti. Na kamnu stojiš, čeprav je pod njim kamenje.

Govoriš:

Berlin, London, Moskva, Whashington, Peking, Damask.

Enkrat sem ležala pod okroglo lučjo,

preštela do dvanajst,

zaprla oči,

občuti se precej nepovratno.

Zmagati? Izgubiti?

Zakaj?

Tako ali tako bomo vsi zgrmeli v pozabo.

In zgodovina neumnosti ne bo zapisala.

No, danes je že kasno.

Poskusim ponovno z jutri.

 

      

*pasalo je to napisati. Jutri je nov dan. Danes je bil prav prijeten, vsaj meni. Fantoma tudi. V šoli so več ali manj končali za letos.

      

*glas

Veter v škatli

Taja in ...
03.06.2017 17:34 (Jun 03, 2017)

  

Dragi Veliki Prst,

Nikoli mi ni potrebno pogledati v ogledalo,

ali drugače, kar koli pogledam 

(časopise, televizijo, panoje)

je ogledalo.

Hvala, ker si poslal biografsko fotografijo

in hvala za Ray Banke.

Tvoje oči morajo biti sedaj zaslepljene.

V teh urah plitkega diha trdim,

da nimam ničesar vredno darila,

mogoče podpis vetra v škatli

in doma izdelane barvne balone.

Spuščam jih nad asfaltom.

Ni moja krivda, da ne vem,

koliko V-jev je v besedi

mukepoln - mukepoln

je res mukepolna beseda,

medtem ko nad mano

rokavica drži svinčnik, 

oblikuje preteklost v besedo,

prihodnost z vprašaji v praznino.

Hoj! Kaj mi bo knjiga brez strani.

Skloni glavo, ne delaj ničesar, 

kar priteguje pozornost!

Pomešaj se med druge in počni,

kar počnejo drugi!

Opremljen sem s slovarčkom,

da se odločim,

katere besede se bom začel učiti.

Preteklost se tako poleže preko želja

in prihodnost preko slutnje.

Saj! Nekateri dnevi se začnejo slabo

in končajo zelo dobro.

To me spomni na klicaj

ob katerem sem na ta

Nekega dne

Taja in ...
27.05.2017 23:11 (May 27, 2017)


Tu sem danes stala.

Pri okvirju. V megli.

Kako globoko?

Kako pogosto?

Se mora to dotakniti žensko.

Beseda. Da besedo. Ki da besedo.

Isto. Enako.

Kako globoko?

Kako pogosto?

Se je dotaknilo mene.

Ta Stavek. Ime. Kri.

Kri. Osamljen veter. Obliž.

Kako globoko?

Kako pogosto?

Dotaknilo kot lastno ime. V množini.

Obut star čevelj.

Ta rama. Kosti. Trebuh.

Trebuh. Misli. Bolečina.

Kako globoko?

Kako pogosto?

Dotaknil zvok na tleh.

Žvenket stekel. Okenskih šip.

Ogledal pod nogami.

Kako globoko?

Kako pogosto?

Ta kri. Portret. 

Portret v okvirju. Veter v krvi.

Kako globoko?

Kako pogosto?

Mislim, da sem. Ti, celota tebe.

Življenje je odgovorilo. Telo je odgovorilo.

Moji pesmi, potem se je vrnilo v okvir.

Ena ali druga. Nobena.

V okvirju en nasproti drugemu.

Zapoj.

Ko gledaš črke na papirju,

na nebu so oblaki,

nad njimi nebesne sestre.

Nismo ljubimke kraljev, 

temveč dotikov in besed.

    

*ljubko, pridno, odlično, ubogljivo, pazljivo, enako, pričakovano...kje je beseda biti. Danes po pogovo

Nebesa

Taja in ...
24.05.2017 18:48 (May 24, 2017)

Ni lažjega kot izgubljanje onstran sistemov sklanjatev,

ko prsti držijo črno tinto,

črke in besede.

--------------------------------

Biti najemnik v nebesih ni lahka naloga.

Zato. Bodi previdna.

To mi moraš obljubiti.

Prelahko je izgubiti glas.

V dneh, ki odhajajo, prihajajo.

Dobro poglej okoli sebe,

meglice se dvigajo,

izgubljajo boj.

Veter izmenjuje strani.

Čebele prosto letajo,

dvigujejo semena.

Šuštenje v pozabljenem jeziku

preglasi valovanje za zavesami,

če si podržiš dlan nad očmi

kot nadstrešek

tvoja mala čelada: obljubi.

Tako opremljena, vzami žlico,

lepoto tega jutra kot zadnjo

vodo, za obstoj nedosegljivo

in obenem nepogrešljivo.

V nove dni.

Občutek edinosti dneva.

Daj, poskusi. Ura je 7.

Čas tega jutra.

Razmišljam, kako opisati to.

Vsak potrebuje ta občutek.

Občutek neponovljivosti.

In možnost vstati, oditi

ali pa tudi ne.

/Zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov.

In potem se delamo,

da je čas znotraj teh pasov isti.

Marsikaj še tako delamo./

       

*vem. Grozna sem

SamoPogovor

Taja in ...
19.05.2017 20:47 (May 19, 2017)

Sram te bo razsekal na pol, 

a ne bo te pokončal.

-----------------------------

Grozljivo se me je oprijel led po kosteh,

če bi bila svobodna,

bi zapela v ritmu bluesa,

zabila hudiča v zemeljsko jedro,

tako, pa stojim proti strahu, brez strahu,

nabiram jezo za besno cviljenje mlinov

in zlagam misli kot sin lego kocke.

Črne misli, črno deževne.

Nevihta že povzdiguje korenine,

leva in desna polovica možganov opazujeta

besnečo reko.

Znašla sem se znotraj nekoga,

ki me sovraži,

taleče železo namesto sonca,

privid moških, žensk brez sence,

glasu ali pomena.

To je zaključek.

Lahko je bolečina.

Ampak, ja, rekla bom,

jaz, izgubljena duša, norost.

Duše ali telesa.

Okvara kot tam, 

ko se odgovori premikajo prehitro.

Hladen veter zapiha skozi ravne slepe oči. 

Meso zažari kot razbeljena kovina. 

Človeška ljubezen.

Okostje, ki ga spoznaš kot besedo ali preprost občutek.

Vse je v zaznavi petja.

Pesem čaka na previtje.

 

/Vem, da ne razumeš vsega kar povem,

a po drugi strani,

tvoje lastno, občas

Ljubljena po moje

Taja in ...
12.05.2017 09:14 (May 12, 2017)

Ljubezen, ljubezen, ljubezen!

Bolj malo se govori o njej te dni.

Ne vem, kako je z vami,

a jaz sem jo prvič opazila ob morju.

Gladila si je lase,

mazala s kremo po žametnem telesu.

Začela pri rokah,

nadaljevala po trebuhu do nog.

Videla me je, pomahala,

njen bleščeč nasmeh me je  oslepil.

Ob takrat še vedno kondenziram.

Koža,

se vrača v misli intenzivno,

telo obliva znoj,

jezik oblizne ustnice,

glavo pa napolni hormon sreče.

 

Podarja  in izmika se

kot se duša podarja in izmika rokam,

ki držijo trak življenja.

Ta stara radodajka, 

izžeta in izigrana.

A vseeno,

ko se glasno zasmeji v bližini,

se me pošasti izognejo 

in drevesa prikorakajo nazaj v mesto.

Torej, ne grem nikamor!

nikoli nisem razmišljala o tem.

Le občutek imam kot pri vesolju,

da sem osvobojena vse odgovornosti,

ne morem narediti nič.

Zakaj se torej 

ne bi poskusila imeti lepo.

 

     

*Danes zjutraj je bila eksplozija otroškega, pubertetniškega in moškega Jaz-a. S Srečko sva se kar pobrale na sprehod. Zaupava, da se n

Staro mestno jedro

Taja in ...
07.05.2017 18:02 (May 07, 2017)

Pogosto pogleduje na uro.

Precej podobno tebi ali meni.

Čisto običajen je.

Ima ženo in otroke in hišo v predmestju,

le dosti starejši je.

Sledim mu s pogledom, 

razmišljam:

lahko te vidim, ti pa mene ne.

Danes ne.

Tvoj čas, ni moj čas.

Torej to pomeni,

da časa ni.

Je stol, je miza, je hiša,

si ti, sem jaz.

Le časa ni.

Gledam za obzorjem.

Brez besed.

Življenje je ušlo za trenutek iz neba.

Izgleda staro, sposojeno in prodano,

a je nebo.

Lahko stegneš roke,

ga odpreš,

pritegneš dežne kaplje,

da pričnejo padati.

Na to pot.

Tvojo zadnjo,

najbolj neverjetno pot.

Ne vem, 

morala bi biti žalostna, 

tako kot so vsi okoli mene,

namesto tega razmišljam,

da te obkrožajo vedno bolj zelene trave 

in še paziti ti ni potrebno,

da na hlače ne dobiš blatnih madežev.

Ne, časa res ni.

       

        

*Sem bila na obiski pri dedku. Fajn možakar, a jih šteje že uglednih 87 let. Zelo se je spremenil zadnja leta kot da živi ponovno mladost v starem telesu.

         

       

*Glasba:

ker je navdušen posluša

Roka.

Taja in ...
27.04.2017 16:10 (Apr 27, 2017)

Lahko bi napisala pesem o človeku,

dveh,

naprimer,

dva sta vedno nasprotna stran neba.

Vzhod. Zahod. Sever. Jug.

Zato je Zemlja obroč.

Tako mislim.

A ne danes.

Mesto ve,

da se pripravlja nekaj velikega.

Priklicalo je dež.

Pravim mu,

da bom hitro nazaj,

še preden bodo 

vrbe dokončno ozelenele

in golob nad klopco odletel.

Ta včasih zagruli, 

v mislih pozdravi,

prihrani drobtino,

se oklene,

pogleda skozi krošnjo.

Ja, vrbe so letos kasno ozelenele.

To opazim.

Mogoče je tam še en.

Ja, prav možno je.

Celo pomislim,

kako tiho čepita na svojih vejah,

medtem ko dežuje.

Pada dež.

Gledata brez glasu.

Ja, tiho čepita.

V miru.

Tako mislim.

Čepita in gledata dež.

Samo,

da pada in ne dežuje.

Ljubljanica pa še naprej teče.

Čas je,

da grem domov in spakiram.

Nikoli prej ne bi pomislila,

kaj vse za seboj prinese tišina.

Dotik.

Poti še neraziskane.

Ljubim jih.

Ljubim prav od začetka.

Tako mislim.

    

    

* prihranim prostor za misli tedna, če se mi utrnejo.

      

    

**glasba

vedno so mi bili všeč.

Vztrajnost spomina

Taja in ...
24.04.2017 20:26 (Apr 24, 2017)

    

Mogoče pomisliš,

da sem te priklicala,

pa nisem,

več kot to je.

Izbrala sem te na klopci,

misel med citati,

na Križevniški kot del kupčije.

Nikoli ni dovolj vsega dokler živimo,

a med deli se pojavi sladkoba,

prizor iz mesa, krvi

in ustnicami za besedo.

Trd pogajalec je spomin.

Poznam tvoje ime, 

izliv barv na fotopapir,

vsi so te videli in nihče te ni videl.

Le kdo je tisti,

ki je potem dodal ta svetli kontrast, 

vrstico,

premešal z ljubkostji,

da sedaj opazuješ izza okvirja,

(mogoče) zaprta proti svoji volji.

Pogled, ki se še danes,

sreča z mojim,

ga stisne in dotakne.

Slišala sem te reči nekaj bedastega,

objela, samo toliko,

da bi se malo ogrela.

V tem sedanjem času

se mali grehi skrijejo,

srce,

slišano srce,

pa naveže konzervo na pasji rep

za stare čase.

Koga pravzaprav hecam.

Slikam spomine,

če ne s fotoaparatom,

pa z umom.

Ujeti v namenu,

so vedno širši kot v mimohodu.

Prideš za mano?

    

    

*naslov sem si sposodila od Dalijevie slike. To je tista z uro, ki polzi preko r

Top Shop Bum

Taja in ...
21.04.2017 00:46 (Apr 21, 2017)

Izpihnil je besede iz svojega nosu.

Ne. Drugače.

Pravilni stavek se glasi,

Izpihnil je besede na belo podlago med vrsticami,

naslov, pomembnost in citat:

"Beatus, qui prodest, quibus potest"

v pravilni interpretaciji

"Srečen je tisti, ki lahko izkoristi tiste,

na katere ima vpliv"

Reven kot miza, na kateri leži.

Telo nič več nežno,

um še vedno prost.

Lahko pričara utrinek,

lahko pričara trenutek,

žvepleno kislino na vrhu golobjih kril,

mrežo za metulje z imenom Bella,

ki koraka po hribu navzgor,

a nikoli ne ujame veličin.

Življenje, norčuje se iz njega,

ostaja preprosto:

spisek za trgovino,

tanka knjižica verzov,

veliko pridevnikov, 

samostalnikov,

a nikjer nobenega glagola.

Brez glagola.

Ne more biti, 

zato postane popoln pridevnik.

Lep. Velik. Anin. Sosedov.

Ograja ob poti se zapre kot žepna ura.

Stoječi.

Srce utripa znotraj.

Ukleščen.

Dih mu omogoč klik.

Malikovan.

Počakaj!

Mogoče sem to jaz!

Ponovimo.

Želela sem samo malo sobo za razmislek.

    

*Žalostna sem. To bo to. Malo bo

Moj svet v velikosti škatle barvic

Taja in ...
01.04.2017 23:14 (Apr 01, 2017)

Nisem prepričana,

a zdi se, da bo dober dan,

in ni mi mar, katera je ta ulica,

saj nočeš,

da te peljem na ogled, mar ne.

Ne iščem pretiravanja, 

da si kaj ne umislim,

poleg tega ne želim gledati nohtov ali prstov,

ki pobirajo malenkosti,

takrat vtakneš vsako nesnago v usta.

Espresso z nekaj sladke smetane?

Danes ljubim pomlad,

in mesto,

ki je veliko kot škatla barvic.

Ta se zanesljivo naseli v predmete.

In midve sva predmeta,

ki ju mesto ljubi,

ko nežno odpre cvetove

in rjuhe vročine spusti na cesto,

na najino kožo.

Na robu asfalta se tako nakopičijo samoglasnike,

čudno je to,

ko se človek navadi tuljenja vetra.

Po naravi nisem tako navezana.

Sladkor? 

Pravim ti Iris.

Tega nisi vedela, ali pa si,

pa si molčala.

Mavrico umakneš tistemu,

ki te ne spoštuje.

Vredna si tega.

Cimet?

Konec koncem,

nam bodo vsem ostali 

samo naši posebni trenutki

ali pa kaj drugega, 

kar nas bo malo zbudilo.

 

*Nemogoče je vedeti, zakaj se nekaj zgodi, a drugo ne. Kaj pripelje k čemu. Kaj nekaj uniči. Kaj po

Brez podnapisov

Taja in ...
26.03.2017 01:30 (Mar 26, 2017)

             

Povabilo na zajtrk, kosilo in večerjo.

Kako se ti to zdi?

In to takrat, 

ko imam v žepu samo še peščico poljubov,

nekaj malega sladkorja,

premalo, da bi z njim osladila limone.

Nauk je v tem, mar ne?

Zadrži limone do konca,

vse ostalo se lahko popravi.

No, zdaj pa resno.

Zadnjo pesem, ki jo je odpel,

je bila ljubezenska.

O, morju govorim, o komu pa?

Pravim ti, da zaradi tebe,

lahko gledam stvari daljši čas

v smehu.

Čakam.

Taka bo torej nova Pomlad,

stopalo dnevnega vetra,

hodim tako blizu,

da bi lahko stegnila roko

se ta dotaknila,

in le vino je ohlajeno.

Mastrubi...težko mi je izgovoriti to besedo,

dom v meni je rdeče področje,

um me prepričuje neresnično in sivo,

jaz pa te vseeno slišim govoriti,

"ne vidiš, vse je tako preprosto in zanimivo".

Prepustila sem se,

zdaj pa postajam veliki ruski roman,

hrepenenje,

varno pribežališče je.

Nikamor ne želim oditi.

In res ni nič narobe,

če od časa do časa utihnem.

Torej sem odšla.

S sončnimi očali,

vsaka zvezda je gorela.

Ne, ne

Odsev sončnice

Taja in ...
22.03.2017 20:03 (Mar 22, 2017)

 

Ni da me ne privlačiš

in diham s kožo,

kakor grulijo golobi na okenskih policah,

in imam različne okuse,

in rada imam degustacije,

kakor golobi izbirajo primerno 

velike zalogaje,

in marsikdaj so nedoumljive,

prave življenjske modifikacije,

kakor golobi odkrivajo,

odkrivam...

Lažem. 

Sem...

Poreden sem naredila ta tattoo,

seveda, brez težav se ugane,

goloba,

in mogoče ljubim najbolj,

ker sem postala več,

kot sem bila kdaj koli prej,

ker lahko dam več sebe.

Naredijo to tudi golobi?

Pravijo jim leteči škodljivci.

Želiš prebrati mojo kožo,

kar te vzburi,

in nisi ti in ne golobi,

le preteklost,

moja velika laž odseva v očeh,

je že noč, 

golobi so potisnili glave med peruti,

in vseeno je kako dolge so noge,

moje zlahka valujejo med tvojima,

razvijale so se že od rajskega vrta dalje.

Me želiš,

oči znajo natakniti 

kondom kot drugo kožo.

Ni da me ne privlačiš

in diham s kožo,

kakor grulijo golobi 

na okenskih policah.

 

*Sama sem doma. No, ne zares sama, en moški se uči, drugi pleše in naj

Slepe miši

Taja in ...
19.03.2017 01:39 (Mar 19, 2017)

Že nekaj časa ni deževalo,

še dobro,

na mokrem asfaltu se neprenehoma

bleščijo cestne luči.

Umreti, živeti, doseči, imeti,

v mračnih očeh tega sveta,

v porušenih mislih,

ki sanjajo o toplini.

Noben brisalec stekel

ne more zbrisati kapelj

s te fotografije, Bog mi pomagaj,

manj kot navadne,

brez sexappela in sredstev,

ki poskušajo preglasiti tisto drugo stran,

če bodo le pokleknili in zagrnili okna,

se ulegli z vonjem smradu pozabe.

In nesmiselno se je čuditi srhljivi strani,

zmočijo se slike, popadajo na cesto,

barve odtečejo z obrazov.

Šaljivec z alkoholnim flumastrom

čez slike zapiše "nevidni",

tako, za zabavo,

hej, pa saj so bile posnete

s slabim okusom.

Torej, kako to, 

da je negativ v mojih mislih,

tako oster in resničen.

Nekje tam kot zastarela obleka na ulici ultramodernega.

"FUCK YOU!"

to rečem sama sebi, 

si obrišem nos,

skomignem z rameni,

jebi ga, samo življenje je.

Danes bo pri večerji za sladico

človeška dvoličnost,

moja mi je najbljižje.

Sladki Muškat počaka na jutri.

In

Ko povesiš glavo

Taja in ...
13.03.2017 00:15 (Mar 13, 2017)

Zakaj drevo

skomigaš z vejami,

ko se z odprtimi očmi sprašujem,

kaj da napišem.

Sanjam o dogodkih,

ne glej me tako s svojimi listi,

počutim se umazano

kot robček, 

ki se kar naprej uporablja,

in nikoli opere.

Pari, ki se pričkajo.

Človek, ki mu medtem,

ko drugi gledajo odrobijo glavo,

množica pa vzklikne še.

Povej, 

ali iz vsakega grahovega zrnja zraste nazaj rastlina,

ko se snažni rabelj 

znese nad umazano žrtvijo.

Pohištvo je takrat pokrito 

s prahom in razpada,

wc školjka je posrana,

zobje človeka porumeneli.

Pusti,

da se sprašujem,

ti pa se pretvarjaj,

da je preteklost izogibna,

da zdaj, v tem trenutku,

pravimo temu majhnemu,

kar se še spomnimo "preteklost".

Saj ni težko,

še oči ne rabiš zapreti

in poglej

še sonce naju greje.

Vidiš!

Ne potrebujeva veliko za mir.

Ja, pogosto, se pravi ne redko,

torej velikokrat, se sprašujem.

Nekdo bi nemara pomislil,

da zabijam čas,

a presneto, nič hitreje ne gre,

zato počnem še druge reči,

na primer živim,

le večinoma bolj za silo.

 

 

*Pravzapra

Rdeč dežnik

Taja in ...
05.03.2017 22:38 (Mar 05, 2017)

Če se le pojaviš,

je dan kot azil,

z dvignjeno glavo stopam

s postaje in vihtim roke.

Povej mi,

katero pot naj zdaj uberem.

Naj lažem ali vztrajam.

V sončnem opoldnevu sedim

v Roza slonu, na barskem stolu,

dogodek brez širšega pomena,

ni za pričakovati,

da se bo pojavil na naslovnicah časopisov.

Razen prijateljic in natakarja,

ki sem mu zaupala svoje ime,

ni nikogar.

Prezgodnja zaskrbljenost?

Ali pa res vsa živim 

in ali to zadošča

in zakaj imam občutek,

da postajam sončna ura.

Dan in noč si prilaščaš misli,

da te lahko malo pozabim,

ti, svet v novi izdaji.

Norostim za smeh,

žalosti za jok,

željam v darila,

le še malo moram počakati.

A pustiva to,

bedne predstave o naših suženjskih dušah,

so še v daleč slabšem stanju.

Nič več se ne pretvarjajo,

da vedo več kot je lahko vedeti.

In nikoli ni zadoščalo.

Izbiram. Zavračam. Objemam.

Drugo tako ni mogoče.

Lahko bi sedaj vstale,

Pad Tai smo pojedle

in se odpravile na mestno sonce,

malo porazgrajati.

Saj imamo rade petje.

Le kako sem si izbi

Disse Alguém

Taja in ...
25.02.2017 20:48 (Feb 25, 2017)

Prav.

Bom vsaj odgnala težko glavo 

in zoprno lenobnost.

Besede danes na gredo iz glave,

bašem se z njimi,

a ne znam jih izpljuniti.

In kaj pravzaprav želiš.

Mislim,

sem, kar sem.

Nepojmljiva zgodba

kot pač vsaka zgodba,

ki ponavlja nepomembne malenkosti

povprečno neumenega človeka.

Vse je povezano z njimi.

Zalet, dreget.

Vsa noč.

Vsi zmedeni vojaki.

Ne verjameš?

Ali hkrati verjameš na drugačen način.

Naj ti povem,

moji prijatelji se tolčejo v mraku.

Moji prijatelji se kregajo v mraku.

Moji prijatelji fukajo v mraku.

Jaz,

le nisem več histerična,

konec koncev vse investiram,

želim si smeha in božanja,

celo drobtine izmaknem iz žepa.

Misliš, da nimam prav?

Biti nepojmljiva zgodba?

Ampak, kadar me bereš zgodbo,

te priteguje prav moje nepoboljšljivo obnašanje.

 

 

Maske, naj napišem nekaj o maskah. To na fotografiji je izdelal moj sin. Barvno si je izbral. Morala sem se pohvaliti, odlična se mi zdi. Sama sem sicer imela ledeno modro kožo. Trudila sem jo prekriti. Nato iskala ledeno modr

Bang Bang Boom Boom

Taja in ...
20.02.2017 11:34 (Feb 20, 2017)

O, kako razburljiv večer.

Zakotna ulica v Trnovem

vrata nebes? 

Hipna

prekinitev realnosti in neskončna razuzdanost,

no prav,

brez pretiravanja,

vsaj gozd nemogočih želja.

Včasih je piti pivo s tabo

celo bolj zabavno

kot dejansko odpotovati v Berlin, Amsterdam, London.

Ves čas tega dogodka sem vedela,

da imava veliko povedati,

sanjarjenje, 

življenje, ohranjeno v pisane ljubezni

in prelepih lažeh

v najrazličnejših jezikih.

Razmislek in tudi strah odpade kot cement,

postane skalitev blage negibnosti.

Dva človeka, ki bi rada živela se poženeta v dir,

luknja v zraku pa spremeni gravitacijo,

smešno,

ko ostaneš brez trdne podlage

si svoboden,

pa čeprav samo za uro ali dve.

Nebo, zemlja, jutri.

Vem kaj si misliš?

In vse to brez arhitektov, režiserjev,

planerjev, zidarjev in tesarjev.

Ljudi, ki dobro vedo, 

kako nastanejo kulise in prepleti.

Zagotovim,

da povsem brez njih,

samo z nama.

Rastle so sence in bleščanja,

roji in pričakovanja,

izmikanja,

prostranstva.

Najina pot se je zdela več ko

Mačka na pločevinasti strehi

Taja in ...
13.02.2017 18:40 (Feb 13, 2017)

Skoraj je že 24.00.

Sedim za kuhinjsko mizo,

pregledujem pesmi,

svetilka nasproti medlo sveti,

jaz sploh ne svetim.

Mi je bilo vse to sploh potrebno,

če bi imela takrat ta čajnik,

bi skuhala čaj,

belega, pravega,

tako stvari ne bi prihajale v kozarcu,

kot Whiskey,

saksofon ali trobenta.

Natočila bi konjak,

in ne vzela isti robec

za isti nos 1000 in 1 noč zapovrstjo.

Tako, sedaj pa imam obrnjeno

ekstravagantno nočno haljo,

zavit šal okoli vratu

in nikoli končano čistost.

Prav to mi nikoli ni bilo podobno.

Ne nosim vedno delavskih oblek,

golih stopal, razmršenih las.

Srce,

pri tem nikoli ne veš,

obuje tudi visoke pete,

da njegovo življenje ostane odprto,

skoraj kot ob seksu.

Skoraj.

In meje takrat niso vidne, 

a ne lažejo.

Med oreščki in golobi se ne bojiš za strune,

niti ne maraš Mačke na pločevinasti strehi,

zagrenjenost odbija.

Vendar, ne glede na vse, sem vesela,

da motiv ostaja za kulisami.

Nikoli se ne prepir

Oglasi

5941.) kontni načrt

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

7568.) anglešia s 2000 1 stopnja

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 24.99 €

1414.) diamantna dinastija

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

2469.) o ljubezni

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

2626.) veliki petek

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

4773.) kaj delaš , dajnomir?

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 14.99 €

imate spletno stran za katero bi želeli, da se uvršča višje v iskalniku google.si in si povečali obisk spletne strani? potem je optimizacija spletnih strani prava izbira za vas. v članku na spletni strani računalniške novice si lahko preberete več o optimizaciji in podjetju dominatus, ki jo izvaja!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

iščete novo destinacijo za vaše počitnice in bi radi čim prej pobegnili iz dolgočasnega vsakdana? v agenciji potuj nekam smo za vas pripravili super ponudbo last minute izletov in potovanj. preverite ponudbo: https://www.potujnekam.com/last-minute

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

naravna tinktura iz ekološko pridelanega čemaža. na spletni strani malinca.si jo dobite že za 6,99 € za 50 ml.

Kategorija: Storitve

Cena: 6.99 €

vas zanima kaj vse zastavljalnica vzame v zakup? to so izdelki iz žlahtnih kovin, vredni kamni, pametni telefoni, ure, gradbena oprema, avtomobili, motorji ... stvari, ki jih lahko zastavite je zares veliko. vse informacije si oglejte na spletni strani podjetja spletna-zastavljalnica.net!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

špica international ponuja odlično rešitev za obračun plač. obiščite našo spletno stran in se posvetujte s strokovnjaki.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

želite prodati zlato? potem obiščite našo spletno stran odkup-zlata.net, kjer vam nudimo odkup zlata pa najvišjih dnevnih cenah. celotno ponudbo in več informacij najdete na naši spletni strani!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj