KO  BOM NEVIDEN

Ogledujem si sestavo telesa

kako deluje celični ustroj

vse se odvija v soodvisni sili

ki jim je čas dal končni postroj.

Misterij praznine se v meni polni

je temelj vsega kar me živi

oko še ni videlo vso polnost tega

čeprav se v njem življenje krepi.

Vsako razdobje mojih desetletij

je sestava otroštva, mladosti s starostjo

s časom se spreminja vsa moja struktura,

z umom doseči želim nevidni nivo.

Bog stoji na najvišji ravni,

a človeku nudi le spolnost do nje,

povzdignit bi se moral preko generacij do boga,

a smrti do zdaj ni odgnal še nihče.

Dokler bo človek viden telesno,

bo smrt živela med nami naprej,

šele praznina bo tisti dejavnik,

ki bo dala človeku božji portfelj.