Ko gre za zdravje, se vsa skrivnost skriva v ravnovesju. Ali natančneje, če želimo biti zdravi, mora telo ohranjati pravo ravnovesje med dvema osnovnima vrstama kemijskih snovi  - kislinami in bazami. Ravnovesje med temi snovmi je temelj za kratkoročno in dolgoročno preživetje ter osnova za tako imenovano pH vrednost telesnih tekočin, med katere sodijo kri, slina, seč in tekočine, ki se nahajajo med celicami in v njih.

Da bi telo torej ostalo zdravo, mora nevtralizirati ali izločati veliko večino kislin, ki jih ustvarja iz minute v minuto. Zdravo telo ves čas deluje znotraj ozkega razpona pH vrednosti v krvi in tkivih. Pravilno kislinsko-bazično ravnovesje je eden najosnovnejših elementov optimalnega zdravja, neravnovesje med kislinskimi in bazičnimi snovmi pa je zanesljiv znak, da se je telo znašlo v nevarnosti, da postane bolno oz. dovzetno za bolezen.

Z izrazom pH, ki dobesedno pomeni »stopnja vsebnosti vodika«, opredeljujemo koncentracijo vodikovih ionov v tekočini. Merjenje pH v naših tekočinah in tkivih nam tako omogoča, da ugotovimo, ali je naše telo v stanju kislinsko-bazičnega ravnovesja.

pH merimo na lestvici od 0 do 14. Če je izmerek 7, to pomeni, da je snov nevtralna; z drugimi besedami, ni ne kisla ne bazična. Vsako meritev nad 7 pa bazično. Pri večji stopnji vodikovih ionov v snovi je večja tudi stopnja kislosti.

Najpomembnejši dejavnik, ki ustvarja to zakisano stanje, je naša prehrana. Tipična zahodnjaška prehrana je kislo-tvorna, kar pomeni, da je sestavljena predvsem iz živil, ki za dalj časa zakisajo telo. Glavni organi, ki si prizadevajo odstraniti odložene kisline v telesu, so ledvice in pljuča, v manjši meri pa jim sledi tudi koža. Čeprav nekateri organi igrajo pomembnejšo vlogo od drugih, si vsi prizadevajo izpolniti pomembno nalogo ohranjanja notranjega pH ravnovesja.

Koža je s svojimi žlezami znojnicami še zadnji organ, odgovoren za odstranjevanje kislin. Koža to počne z znojenjem, s katerim odplakne kisline iz telesa. Vendar je količina kislin, ki jih koža uspe odstraniti, manjša od količine, ki jo odstranijo ledvice in pljuča. Telo je v povprečju sposobno izločati le liter znoja na dan, medtem ko lahko v istem času izloči do liter in pol seča. Ne le to: znoj ne more odstraniti enakih koncentracij kisline, kot lahko to stori seč. Zanimivo je poudariti, da znoj zaradi večje vsebnosti kislin ustvarja močan vonj, zato so lahko telesne vonjave, ki jih povzroča znojenje, jasen znak zakisanosti telesa.

Večina škode, ki jo povzroča kislinsko-bazično neravnovesje, se zgodi v celicah telesa. Da bi telo pravilno delovalo, morajo biti vse celice v stanju kislinsko-bazičnega ravnovesja. Ko niso, se pojavljajo motnje v njihovem delovanju. To ne pomeni le motenj v delovanju tkiv in organov, za katere morajo celice skrbeti, pač pa se kaže tudi v tem, da celice v svojih 'tovarnah energije' oz. mitohondrijih niso sposobne ustvarjati energije.

Z vidika zdravega prehranjevanja je pomembno uživati čim več sveže zelenjave in nepredelane hrane. Encimi, ki so prisotni v sveži in nepredelani hrani, nam omogočijo, da jo temeljito prebavimo. Toda encime s kuhanjem uničimo in v tem primeru morajo njihovo vlogo prevzeti telesu lastni encimi iz jeter in soka trebušne slinavke. Vaša prehrana naj bo sestavljena iz 75% sveže in nepredelane hrane ter 25% kuhane hrane. Začnite s 60% sveže, nepredelane ter 40% kuhane hrane in se držite tega razmerja, dokler se vaše telo ne navadi na svežo hrano. Nato razmerje postopoma dvignete na 75:25.

Hrana, ki je navedena v nadaljevanju, ustvarja kislost, zato se je poskušajte izogibati ali jo celo nehajte uživati:

-         predelana, vitaminizirana, konzervirana hrana ali hrana z umetnimi dodatki,

-         meso,

-         mlečni izdelki,

-         pšenica,

-         jajca (razen surov ali tekoč rumenjak).

KOMBINIRANJE ŽIVIL, KI USTVARJAJO BAZIČNOST OZ. KISLOST

MELONE

Melone (v telesu povzročajo zelo bazično reakcijo) je priporočljivo jesti same ali vsaj 20 minut pred zaužitjem druge hrane. V črevesu se zelo hitro prebavijo, če pa se zaradi prisotnosti druge hrane zadržijo v želodcu, se hitro razgradijo in fermentirajo.

SADJE IN ZELENJAVA

Sadje in zelenjave (povzročata zmerno kislost) ne smete uživati hkrati. Sveže sadje se v tankem črevesu hitro prebavi (75-90 minut), medtem ko lahko razgradnja nekaterih vrst zelenjave traja tudi do tri ure.

SADJE IN ŠKROB

Ne kombinirajte sadja in hrane, ki vsebujejo škrob. Če skupaj zaužijete sadje, kot so fige, rozine, banane, dateljni ali suhe slive in škrobnata živila, kot je kruh, bo prišlo do fermentacije v želodcu in nastanka zmerno kislega okolja. V takšnih primerih v ustih ne pride do razgradnje škroba, kar je posledica močno zmanjšanega izločanja ptialina (encima v slini, ki ustvarja bazičnost). Škrob se zato v ustih ne razgradi in zadržuje sladkor oz. sladko sadje v želodcu. Začne se fermentacija. Primer neustreznega živila predstavlja kruh iz dateljev, rozin in suhih sliv.

Omenjeno pravilo ne velja za citruse in domač polnozrnat pšenični kruh, vendar pa istočasno ne smete uživati drugih živil, pijač ali začimb.

ŠKROB IN ZELENJAVA

Razgradnja škroba se začne v ustih pod vplivom encima ptialina, ki se nahaja v slini. Škrob se odlično ujema z zelenjavo (nastane zmerno kislo okolje), zato so zelo priporočljive kombinacije riža ali krompirja s kuhanim brokolijem, korenjem ali čebulo. Lahko si pripravite tudi kruh in solato. Ne kombinirajte pa istočasno v enem obroku dveh škrobnatih živil, kot sta krompir in riž.

ŠKROB IN BELJAKOVINE

Škroba ni priporočljivo kombinirati z beljakovinami (ustvarjajo močno kislost). Obrok s kruhom in z mesom ali z mesom in s krompirjem je zato popolnoma neustrezen. Pri prebavi beljakovin se namreč izloča solna kislina, ki jo škrob nevtralizira in s tem njihovo razgradnjo močno upočasni. Škrob in beljakovine se neprebavljeni zadržujejo v želodcu in črevesju, dokler se ne začne proces gnitja, pri čemer nastaja zelo kislo okolje, ki ustvarja odlične razmere za razvoj bakterij in bolezni.

BELJAKOVINE

Pri istem obroku zaužijte le eno vrsto hrane z visoko vsebnostjo beljakovin. Če hkrati zaužijete dve živili z visoko vsebnostjo beljakovin, kot sta meso in mleko, lahko prebavni sokovi, namenjeni razgradnji mleka, ustavijo prebavo mesa. Beljakovine iz obeh živil se zato ne bodo popolnoma prebavile in prišlo bo do močne kislosti.

Kombiniranje težkih beljakovin (iz mesa) in sočne zelenjave, ki ne vsebuje škroba, ustvarja le blago kislost. Enaka kombinacija lahko povzroči tudi blago bazičnost, če zaužijemo obrok iz ene desetine težkih beljakovin in devetih desetin zelenjave. Maščoba v mesu zmanjša dejavnost želodčnih sokov tudi do 50%. Poleg tega obda delce hrane s tanko plastjo, zaradi česar se sploh ne prebavijo – da bi se temu izognili, skupaj z mastno hrano uživajte veliko sveže, surove zelene zelenjave.

Mesa in rib ne uživajte skupaj s hrano, ki vsebuje škrob (kruh), saj takšna kombinacija povzroča močno kislost. Izogibajte se tudi obrokom iz dveh vrst živil z visoko vsebnostjo beljakovin, kot sta na primer zrezek in jastog ali divjačina in piščanec. Lahka beljakovinska živila, kot sta skuta in jogurt, so odlična v kombinaciji s sadjem (nastane blaga bazičnost). Nekatera druga lahka beljakovinska živila, kot so oreški in tofu, so dobro ujemajo z zelenjavo, ki ne vsebuje škroba (pride do blage bazičnosti). Če pripravite obrok z desetino lahke beljakovinske hrane in z devetimi desetinami zelenjave, bo nastala zmerna bazičnost.

Kombinacija fižola in žitaric predstavlja popoln lahek beljakovinski  obrok, ki ustvari blago kislost.

MLEKO

Encima pepsin in renin v želodcu povzročata koagulacijo mlečnih beljakovin. Težave nastanejo, če sočasno uživate tudi druga živila, kot so žita, kosmiči ali škrobnata živila, saj se mleko pri tem ne prebavi. Koagulirane mlečne beljakovine se sprimejo z ostalo hrano in preprečijo stik z želodčnimi sokovi. Celotna želodčna vsebina lahko nato začne gniti, zaradi česar se razvije kislost.

Telesna dejavnost lahko povzroči tako nastanek bazičnih kot tudi kislinskih reakcij. To prednost lahko zelo dobro izkoristite. Zavedati pa se morate, da lahko večjim naporom izpostavite le organizem, ki je v razmeroma dobri fizični pripravljenosti. Aerobna aktivnost, pri kateri ne presežemo praga telesne izčrpanosti, ustvarja bazično okolje, ki nastane kot posledica povečane prekrvavitve. Ko pa mejne napore presežemo, začne telo izločati presežne nakopičene kisline.

Šibki ljudje z zakisanim organizmom bi morali začeti z lažjimi vajami in paziti, da se ne priženejo do praga izčrpanosti. Takšna stopnja telesne dejavnosti ustvarja blago kislost, v mišicah pa ne nastanejo velike količine mlečne kisline in njenih razgradnih produktov. Intenzivnost vadbe nato postopno vsak dan povečujete.

V stanju kronične oslabelosti se lahko začnejo razvijati resna obolenja. Bolečine v telesu, ki jih velikokrat napačno označijo kot artritis in fibrozitis, so znak kopičenja kislin.

Kronična utrujenost, šibkost in pogoste bolezni so znak zakisanja vašega organizma. Odpadne kisline se po dolgih letih uživanja hrane, ki ustvarja kislost, pomanjkljive absorpcije, pomanjkanje vode in zaprtja nakopičijo v tkivih.

To je le še en dokaz več zakaj moramo pravilno kombinirati živila…