Članek
"Angeli v mojih laseh"
Objavljeno Dec 09, 2014

"Če težko verjamete, podvomite v svojo skeptičnost.
Če ste cinični, podvomite v svoj cinizem.
Kaj lahko izgubite, če se odprete možnosti, da obstajajo angeli;
če se odprete svoji duhovnosti in spoznate svojo dušo?"
Citat je iz knjige, ki sem jo ravnokar prebrala in sicer: 
Angeli v mojih laseh, Lorna Byrne.
Verjamem v duhovni svet, ali bolje rečeno- vem, da duhovni svet res obstaja. To sem sama konkretno izkusila, po Vojkovi smrti.
Toda z angeli sem imela pa vedno težave.
Vem, da obstajajo. Dovolj pričevanj o tem obstaja.
Pred kakimi desetimi leti sem imela obdobje, ko sem nekaj časa meditirala na angele.
Zvečer, sama v sobi, vse mirno. Se umirim, sprostim in se osredotočim na dihanje, ki je počasno in nežno. Z vsakim dihom, si predstavljam, da vdihnem vase esenco angela. Z vsakim dihom postajam spokojnejša, stapljam se z mirom, ki se naseli vame in v prostor. Čutim ljubezen.
To traja kakih 15-20 min.
Na koncu, kot da me več ni; vendar sem, sedim, na svoji postelji, le čutim nič drugega kot eno samo ljubezen. Prelepo je.
Preneham z osredotočenim dihanjem in samo sedim ter uživam ta mir, to blagost trenutka.
Nenadoma začutim na desni rami dotik, kot bi me nekdo s prstom nežno nekajkrat pogladil. Ne ustrašim se, niti nisem začudena, kot bi pričakovala, da me je prišel pozdravit.
Lorna Byrne v svoji izpovedi piše o tem, da angele vidi vse od svojega otroštva. Opisuje samo svojo življenjsko zgodbo, ki je tesno prepletena z angeli. Vse življenje se že pogovarja z njimi, jih vidi in je bila priča mnogim čudežnim doživetjem. Njena izpoved je tako resnična, tako iskrena, da se me zelo močno dotakne. Nekajkrat vmes se razjokam.
Je zares mogoče, da imamo vseskozi toliko moči na razpolago, pa ne vemo zanjo? Pa ne želimo, nočemo vedeti. Je nočemo sprejeti.
In ves ta občutek samosti, osamljenosti na tem planetu, ko pa se poleg in okrog nas preliva na stotine angelov, ko nas naš angel varuh nenehno podpira, objema in nam v uho šepeta ljubeče besede usmeritve.
Dolga leta sem se počutila izredno samo, nerazumljeno, neslišano in zapostavljeno.
In ker sem mislila, da nikomur ni mar zame, tudi nikoli nisem zaprosila za angelsko pomoč.
Kaj pa, če ni v planu moje duše, da mi pomagajo?
In bom spet neuslišana.
In bom že v startu potegnila zavoro, ker nočem biti razočarana, ker ne verjamem, da mi angeli sploh lahko pomagajo.
Po tej knjigi - verjamem.