Prva hiša, ki sem jo "vzela" v prenovo je hiša, ki me je začarala na prvi pogled. Od daleč je izgledala idilično







Nizka gradnja, enostavna razporeditev prostorov, kurjava na drva in vonj po starem so me popolnoma očarali. Ob temeljitem pregledu sem ugotovila, da ima povsem preperel strop in močno nagnjen dimnik, ki je bil nevaren že sam po sebi. Ni imela greznice in edina kolikor toliko funkcionalna soba je imela ponoči redne obiskovalce, ki so tekali po stropu. Tudi leva in desna stran hiše nista bili vizualno enaki, je pa hiša ločena na dva neodvisna dela, saj sta v njej nekoč živeli dve družini.

Priznam, da sem najprej dolgo tuhtala kako naj se lotim prenove, saj brez novega ostrešja in stropa le ta ni bila smiselna. Ko sem naredila grobo zasnovo prenove sem poiskala arhitekta, ki jo je spravil na papir. Nato sem se lotila iskanja  zidarja, ki bi bil pripravljen razgrnit projekt in se lotit dela. Odločena sem bila, da spodnje prostore pustim obstoječe, prav tako stene, ki so iz gline, poenotim videz hiše z enakimi okni in polkni ter spremenim videz hiše v mešanico lokalno starokmečkega / nemškega, s ščepcem povsem svojih zamisli.