Ana Kos

Prijatelji (88)
Andrej Ban
Sašo Lap
Stoyan Svet
Vidovič Ferk Sandra
Andrejka Kresal
Azra .
Radmila Čučak
Radio Zmaj
Spremljevalci (72)
Laptopovi Prodaja
Ursa Zupan
Beatrice Uva
Tadeja Virant
Ana Demšar
Peter Zajc
Ivanka Gantar
Aleksander Lipi

Kategorija: Zrnce.soli

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Resnica o mireni - materničnem vložku
Lovor - tudi proti utrujenosti in stresu
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Je zdravilo voltaren "zdravo"? In druga zdravila?
KRT - kopriva, rman in trpotec
Domača zdravila proti kašlju!
Vražji goban
"Kaj kupiti otroku, ki ima že vse?"
Nasilje v šoli - kaj moremo narediti?
Strašna zelena pošast :) (bogomolka)
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 112 )
Kepa soli
( 260 )
Mladike
( 63 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 40 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 89 )
Živalce
( 61 )
Zrnce soli
( 122 )
Zvestoba
( 29 )
IŠČI PO ARHIVU
December 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Mama me je rodila, ko je bila suša :)

Ana Kos
24.11.2017 10:50 (Nov 24, 2017)

V trgovini vidim gospo, ki se steguje na neko polico, da bi vzela en zavitek.

Vprašam jo, če ji pomagam.

A ona vztraja in končno izgrebe izpod kupa spodnji zavitek, ki ga je uspela doseči, ne da bi zrušila celo goro zavitkov, potem pa se obrne k meni in reče: "Nisem jaz kriva, če me je mama rodila, ko je bila suša!" Seveda sem takoj razumela, da se šali na račun svoje majhnosti!

Smeje sem odšla naprej, ona pa je klicala za menoj: "Gospa, gospa!"

Ko sem ugotovila, da kliče mene, sem šla nazaj do nje, ona pa je dodala še, da ko je bila otrok, ji je mama rekla, naj gre ven, čeprav je dež. Ona pa ji je rekla: "Mama, prepozno!" (Kaj češ, za to, da bi zrasla, je pač bilo prepozno zdaj zalivati! :) )

.

.

Pravi blagoslov je srečati dobrovoljne ljudi. Take, ki se znajo pošaliti iz svojih pomankljivosti ... če to sploh so. Moja sošolka, ki je bila zelo majhna, je rekla: "Pa kaj potem, če sem majhna, pručko pristavim pa je! Veliki se morajo pa toliko sklanjati :)"

Tako je to! Vsak lahko n

Breza

Ana Kos
27.09.2017 09:06 (Sep 27, 2017)

pod brezo senca -

tako prijetna sveža

sredi poletja.

nekega dne sence več ni.

klopca izgubi svoj čar.

-----------------------------

Ne razumem, zakaj so posekali spodnje veje brez in to kar visoko gor po deblu.

Na drugi strani ploščadi pa prav ob prehodu visijo veje nekega drugega drevesa (ki mu ne vem imena) nizko dol in pozimi, ko ni listja, je nisem v mračnem dnevu videla in me je špiknila v oko.

Brezine veje so pa samo delile prijetno senco ... Zagotovo niso motile mimoidočih niti na klopcah počivajočih ljudi. V vročem dnevu sem pripeljala sem staro gospo, da počiva v blagi senci breze, toda te sence ni bilo ... več ... Ker so odstranili spodnej veje.

So se bali, da bi otroci plezali nanje? Še nobenega nisem videla na brezi. Današnji otroci v glavnem plezajo samo po umetnih stenah in igralih in pogosto varovani ...

Rada se spomnim neke breze iz mojega otroštva ... splezala sem visoko gor v njene veje in veter me je zibal, tako zibal, da sem se bala ... <3

Na mostu

Ana Kos
01.09.2017 08:48 (Sep 01, 2017)

grem na postajo.

drevesa se kopajo

v mrzli Idrijci.

veter hladi razgrete

misli, ki ždijo v srcu.

Ajda

Ana Kos
22.08.2017 23:13 (Aug 22, 2017)

Rezultat iskanja slik za ajda

proti večeru

s širokimi zamahi

posejem ajdo

rodovitno polje - vir

neusahljivega upanja

---------------

nekega dne

sem posejala ajdo -

ptički na gostiji

(Fotografija s spleta.)

Letos sem na vrtu začela delati z veliko zamudo, prej enostavno nisem mogla.

No, ko sem v avgustu pripravila še košček zemlje "za novo živjenje", sem v trgovini opazila vrečko semen ajde! Ajda! Spomini na otroštvo! Saj ajde nismo skoraj nikoli sejali, ampak parkrat smo pa jo. (Sejali smo pa v tistih časih ječmen, pšenico, oves, večkrat tudi proso.)

Tako sem se zdaj v trenutku odločila, da posejem ajdo. In sem jo. Moja njiva ajde je sicer velika le dva kvadratna metra. Tudi prav :)

Ampak čez dan ali dva sem našla na svoji njivi množico ptičkov, cela jata je zletela, ko sem prišla blizu. Gotovo jim je ajda še in še teknila.

Ej, ptički, tako se pa nismo zmenili! Vsepovsod imate polno hrane! No, pri nas se krasno počutijo, to vem. Kamorkoli grem, že sfrlijo :) In proti jutru mi ne dajo spati, ko tako hitijo n

Ajda je nezahtevno, a hranilno bogato in zdravo žito | Bodi eko

Ajda je rastlina, ki jo priporočajo za boljši krvni obtok in boj proti raku, vsekakor pa spada tudi med najbolj hranilno bogata žita.

Lepa pipa

Ana Kos
13.08.2017 23:32 (Aug 13, 2017)

Ob poti, kjer sem že večkrat hodila, opazim nekaj, česar doslej še nisem videla - pipo!

Premaknem ročko, a voda ne priteče. Nič hudega, si mislim, ampak pipa je tako zelo lepa, da jo fotografiram.

A ko se obrnem okrog in ob kupu hlodov na drugi strani ceste pomislim, da ljudi ne bo zeblo, če bodo iz tega nažagali drva. Ne bi opazila ženske, ki je sedela ob kupu na tleh, če se ne bi oglasila iz trave:

"Pa zakaj si slikala? Fotografirala, zakaj?"

"Ker je pipa lepa!" pravim.

"Ampak zakaj??" 

"Ker je lepa. A ne bi smela?" Uf, ženska me pojezi.

"Ampak zakaj si jo slikala? Saj ne teče voda ... ne vem, zakaj ne teče."

"Lepa je pipa. Pač ne teče voda ... pa saj teče voda malo nižje," pravim in odidem. Oja, kako tukaj teče voda! Prav dere!

 

Ampak tista gospa mi je pa dala misliti! Kaj je nekaj dobro samo, če je uporabno?

Enostavno ne razumem, zakaj je vrtala vame s tem, zakaj sem fotografirala pipo.

Vsekakor je tako, da so najlepše stvari tiste, ki niso samo same sebi namen. Lepe hiše so

Kdo je največji bedak ... in modrost ne-prevajalnika

Ana Kos
13.02.2017 08:30 (Feb 13, 2017)





Ni največji bedak tisti,

ki ne zna brati,

temveč tisti, ki misli,

da je vse, kar prebere, resnica.


(Ivo Andrić)



P.S.: Ko sem našla to misel na spletu), je bila zapisana natančno takole:
Nije najveća budala onaj

koji ne zna da čita,
već onaj koji misli
da je vse što pročita istina.

Zanimalo me je, kako bi prevedel prevajalnik "budala", zato sem celotno misel dala v prevajalnik in kliknila srbščina > slovenščina!
In prevajalnik je prevedel takole:

Ni največji joški
, ki ne znajo brati,
a kdo misli
Vse, kar ste prebrali, je res.

Potem sem vtipkala samo budala - prevedlo je v: bedak.
Ko pa sem pred "budala" dodala najveća, je prevedlo v "največje joške"
Skorajda se mi zdi, da je prevajalnik rahlo nezanesljiv!


In ja: ne morem mimo tega, kako se je izpisala zadnja vrstica:
Vse, kar ste prebrali, je res.
Na tak način - se mi zdi - mnogokrat nastajajo velike "resnice" (sploh, če so besede iztrgane iz konteksta) - eno besedo tako, drugo malo drugače, kakšno besedo vmes, kakšna manjka, dodana drug

Stopnice

Ana Kos
09.02.2017 00:10 (Feb 09, 2017)

Snežno zasanjan dan,

mož s črnim dežnikom

na vrhu stopnic.

Koliko stopinj človek sam

prehodi v življenju!

Nekatere ljudi nosim v srcu ...

Ana Kos
30.01.2017 08:57 (Jan 30, 2017)





Nekatere ljudi nosim v srcu

kot cvetlične popke in pustim,

da se razcvetijo v meni.

Druge pa nosim s seboj

kot nezaceljene rane,

dokler se ne odprejo in izgnojijo.

(Frans Bierenhack)
-----
Kako res!
Včasih se pohecam, da ni čudno, da imam razširjeno srce, ko pa toliko ljudi nosim v njem ... Tudi že toliko tistih, ki jih imam lahko samo še v srcu, ker jih ni več tukaj ...
V mojem srcu so tudi nezaceljene rane ... Je dovolj eno življenje, da se zacelijo najhujše rane? ... dokler se ne odprejo in izgnojijo ...?
Verjetno je najhuje to, če rane skrivamo - pred drugimi in tudi pred seboj. Če jih omalovažujemo, ne jemljemo resno ...
Zdi se mi, da je del celjenja že to, če živimo "v resnici", "stvari" poimenujemo s pravimi besedami.

Jaz vem, kdo je ona!

Ana Kos
28.11.2016 08:50 (Nov 28, 2016)

Starec vsak dan obiskuje svojo dementno ženo, ki živi v domu starih, in ljudje, ki vedo, da je že dolgo zelo demetna in svojega moža sploh ne pozna, se čudijo - on pa pravi, da je dovolj, da on njo pozna!

Blagor ženi tega moža!

Dementni ljudje pogosto ne poznajo svojih ljudi, včasih niti svojega imena več ne poznajo, vendar čutijo! Močno čutijo!

Prepričana sem, da pijejo vzdušje, v katerem so. Čutijo mir, zadovoljstvo - ne glede na to, ali razumsko obvladajo situacijo ali je ne. Sicer se lahko čutijo ogrožene in lahko postanejo agresivni, ker se ne znajdejo v situciji, ki ej ne obvladajo. Obvladati je pa ne morejo, ker njihova glava, njihov razume tega ne zmore - ker so določene povezave šle po gobe.

So kot majhni otroci. Marsičesa ne razumejo, ampak čutijo vzdušje. In so mirni, če se počutijo dobro.

Na nek način se vsak star človek vrača v otroštvo, morda se pa dementni še mnogo bolj kot tisti z zdravim spominom ...

Ne postanejo kot otrok samo v preproščini, pač pa v tem, da vidijo

V šoli je lahko tudi lepo! :)

Ana Kos
25.11.2016 09:23 (Nov 25, 2016)

Sin odhaja zjutraj v šolo.

"Lepo se mej!" zakličem za njim.

"Pa mama, saj grem vendar v šolo!?"

Češ: "Le kako se naj imam lepo, ko pa grem v šolo."

Pa vendar je v šoli lahko tudi kaj presenetljivo lepega, zanimivega, izzivalnega ... :)

Kakšnen dogodek, kakšna beseda, kretnja ... lahko prav polepša šolarjem dan.

Tudi takle:

https://www.youtube.com/embed/JNgCM7zp30M

... imeti srce služabnika

Ana Kos
21.11.2016 09:57 (Nov 21, 2016)

Če hočeš postati gospodar,

moraš imeti srce služabnika.

(latinski pregovor)

-

Dodajam svojo misel ob tem:

Po moje tisti, ki ima srce služabnika, niti ne misli na to, kakšno srce ima, ne misli na to, da hoče gospodovati, pač pa enostavno z vsem srcem služi svojim "bratom" ... To, da na nek način "postane gospod", je pač nekakšna logična posledica dela, delovanja.

Težko bo človek zaradi želje, da bi gospodoval, ustvaril sam sebi dobro srce ;)

Pred kratkim je Abram nekje zapisal, da je danes vzgoja precenjena. Všeč mi je njegova misel.

Jaz njegovo misel razumem tako, da je pomembno, kakšni smo, kako živimo - in to mnogo bolj, kot se iti "teorijo vzgoje" ... Poleg tega je prav, da vzgajamo po tem, kar resnično spoznamo - ampak res pa pojdimo v globine samih sebe - in skušajmo začutiti. Po moje se je potrebno pogosto vprašati, kaj bi si želeli zase - in delujmo tako tudi do drugih. Predvsem si vsi želimo, da so drugi do nas prijazni, pošteni, iskreni ... Bodimo torej tudi mi taki!

Pa n

Majhna dela z veliko ljubeznijo

Ana Kos
11.10.2016 13:33 (Oct 11, 2016)

.

"Vsi ne moremo delati velikih del,

a vsi lahko napravimo majhna dela z veliko ljubeznijo."

(Mati Terezija)

-

Kako res!

Del sreče v življenju ne izhaja iz bojevanja ...

Ana Kos
30.08.2016 21:03 (Aug 30, 2016)

Del sreče v življenju ne izhaja iz bojevanja,

ampak iz tega, da se bitkam izognemo.

Mojstrski umik je že sam po sebi zmaga.


(Norman Vincent Peale)

-

-

Se strinjam, seveda, največkrat zapišem misli, s katerimi se strinjam ;)

(Včasih pa za izziv ;) )

In kaj je to: mojstrski umik?

Včasih ugotavljam, da pa se kakšen posameznik vse prevečkrat "mojstrsko" umakne. Tudi iz odnosa. Iz družine. Iz sodelovanja. Rep med noge in ga ni.

Kakšen se ne bojuje zaradi strahu - in ne zaradi poguma in razuma.

Včasih je to "mojstrsko umikanje" nekakšna strpnost. "Kaostrpnost."

No, del sreče vsekakor izhaja iz bojevanja, del pa iz umikanja bitkam :)

Mislim, da najbolj srečni in mirni ljudje niti ne razmišljajo o vsem tem. Mirno živijo, z vsemi danostmi ob njih - in je :)

Vsi ljudje bi radi živeli na vrhu gore ...

Ana Kos
16.08.2016 23:39 (Aug 16, 2016)




Spoznal sem, da vsi ljudje hočejo

živeti na vrhu gore,

niso pa ugotovili,

da je prava sreča v načinu,

kako človek doseže vrh.

(Gabriel Garcia Marquez
)

Sreča je v načinu, kako hoditi, kako priti na goro. Nikoli po truplih drugih, nikoli po žrtvah drugih. Nikoli po garanju drugih.
Samo s svojimi nogami, s svojimi žulji, s svojim potom ... S svojim trudom.
Tako je pošteno.
In seveda lahko hvaležno sprejmemo roko brata ... (Kako se rada spomnim roke svojega bodočega moža, ko me je bilo strah v strmem ledenem ozebniku Jalovca!)
Na marsikateri vrh lahko pride (premožnejši) človek brez posebnega truda ... s helikopterjem, z žičnico ... Vendar najbolj osreči prigaran vrh (če ima človek zdrave noge).
Vsak človek ima pravico do sreče. Čisto vsak.
A pot do nje ni vsaka dobra. Pravzaprav dvomim, da je potem tisto sploh resničen mir ... sreča ...
Človek se zgošča tudi s tem, ko je trd do sebe, ko ne popušča lenobi, čustvom, ki bi ga vlekla k tlom, išče pravo pot ... vsak trenutek, vsak dan.
Lahko gre po neki

Kdaj sme človek drugega človeka gledati zviška?

Ana Kos
16.08.2016 15:27 (Aug 16, 2016)




Spoznal sem, da človek

sme drugega človeka gledati zviška samo,


ko mu pomaga, da se vzpne.

(Gabriel Garcia Marquez)

Kako mi je všeč ta misel!
Koliko je tega zviška gledanja! In tisto ni dobro.
Navsezadnje pa tisto gledanje zviška, ko človek pomaga drugemu, da se vzpne, v resnici sploh ni gledanje zviška - saj gledati zviška je bolj notranja drža kot zunanja.
Če me nekdo vidi zviška, ker je fizično višje, in mi ponudi roko, mi je pa samo lepo. In roko sprejmem, če jo potrebujem.
Tisti, ki je zgoraj, ne poniža tistega, ki je spodaj -
če je v tistem zgoraj ljubezen.

Pes, prijatelj :)

Ana Kos
29.07.2016 00:29 (Jul 29, 2016)

V mojem otroštvu smo imeli doma psa. Imela sem sicer zelo rada domače živali, ampak pes ni bil kakšen poseben ljubljenček. Moji ljubljenčki so bili predvsem mački pa kokoši pa krave in telički ... Od mačk sem vedno imela polno praska, prav tako od kokoši, ki sem jih prenašala okrog, one se pa niso vedno počutile dovolj varne ali pa jim pač ni bilo do mojega naročja. Spominjam se hrapavega jezika naših krav, ki so me lizale in je to včasih meni prav dobro delo. Sploh, kadar so me "praskale" prav tam, kjer me je srbelo :)

No, imeli smo tudi psa, ampak pes je bil - tako kot tedaj bolj ali manj povsod tam okrog - na verigi pred hlevom. Prinašali smo mu jest tisto, kar je ostalo nam (smo pa tudi mi jedli zelo skromno), včasih smo mu otroci dali tudi ogrizke in podobno, pa jih je pojedel. No, seveda je kdaj pa kdaj dobil tudi kakšno kost, ampak res le redko.

Ko sem mu prinašala jest, je ponavadi skakal na nas, meni je bilo pa to zelo zoprno. Revež ubogi, pravzaprav je bil precej sam, pa še

Pes v pregretem avtomobilu: kdo je zatajil? In kako ravnati v prihodnje? | Pes moj prijatelj

Pes moj prijatelj je najbolj priljubljeno spletno mesto ljubiteljev živali: oglasi o izgubljenih in najdenih živalih, pasje novice in zanimivosti, dobrodelne akcije, slovenska društva in zavetišča…

Če imamo preveč, nas popelje do praznine

Ana Kos
28.07.2016 08:09 (Jul 28, 2016)

"Ne vzemimo več, kot potrebujemo, kajti preveč nas popelje do praznine." 

(Karel Gržan)

-

Kako res je to, čeprav nelogično.

Vsaj tista običajna logika je taka: blagor ti, ko imaš to in to in to.

Ampak ni nujno, da to res prinaša srečo in mir v srce ... Ponavadi ga ne ...

Če imamo preveč vsega, smo prenapolnjeni, ni prostora za nič ... niti za svobodo ne ... "Preveč" nas utesnjuje, veže, nam jemlje prostor, nam jemlje dih ....

In potem nismo notranje polni ... pač pa prazni ... morda ni prostora več niti za čisto in neobremenjeno hrepenenje ...

(Ne)posredna komunikacija ;-)

Ana Kos
19.07.2016 19:05 (Jul 19, 2016)

Slišala sem vic.
Ki pa morda sploh ni vic!
In potem, ko sem se še kasneje zalotila, da razmišljam o vsebini, sem se odločila "vic" dati na blog - v premislek vsem nam.

Vic:
V bolnišnici zazvoni telefon pri tajnici oddelčnega zdravnika. Tajnica dvigne slušalko in moški glas reče:
"Želim izvedeti, kdaj bo iz bolnice odpuščen Roman Petrič iz sobe 312!"
"Trenutek, vas bom vezala k doktorju," reče tajnica.
Doktor dvigne slušalko: "Želite?"
"Želim izvedeti, kdaj bo iz bolnice odpuščen pacient Roman Petrič iz sobe 312!"
"Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bo odpuščen čez tri dni! S kom pa govorim?"
"Z Romanom Petričem ..."



V čem je torej vic?
Je to sploh vic? Ali je žalostna resnica, ki govori o tem, kako so včasih daleč bolniki od zdravnika, četudi so oboji v bolnišnici.
Na nek način je smešno, če bolnik iz bolniške postelje kliče zdravnika po telefonu ...
Po drugi strani je pa to grozljivo in strašno, če ni druge možnosti ... če bolnik ne more priti v stik z zdravnikom.
In ob tem vicu la

Ljubezen

Ana Kos
12.07.2016 22:22 (Jul 12, 2016)

Dajati se pravi bogateti,

jemati - zmeraj manj imeti.

Res čudna stvar: ljubezen.

(Tone Kuntner)

-

Tako nenavadno in vendar drži. Če več daš, več imaš. Ponavadi. (Malo sem pa vedno dvomeča.)

Pravzaprav pri dajanju ne gre za to, da potem dobimo nazaj - kot nam svetuje "zlato pravilo" iz Svetega pisma: Kar želiš, da drugi stori tebi, stori ti njemu ...

Gre preprosto za dajanje. Morda brez vsakega razmišljanja o tem. Kot sije sonce. Ne razmišlja, kdo "zasluži", da mu podari svetlobo in toploto ...

Predvsem gre za dajanje samega sebe.

Ljubeči človek se ne sprašuje več (mnogo), kaj je z njegovim darom. Naredil je tako, kot je čutil, da je prav, naprej pa niti ni tako pomembno.

Razumljivo je, da si želimo, da je naš dar sprejet odprtih rok in v veselju in hvaležnosti. Pa naj gre za materialni dar, za čas, ki ga posvetimo, telefonski pogovor ... ali pa za notranje stvari ... naša čustva naklonjenosti, pozornosti ...

Pa vendar na nek način to sploh ni pomembno. Dar je dar ... Biser je bise

Biti cel/a

Ana Kos
07.07.2016 13:34 (Jul 07, 2016)

... je ironija, da poskušamo nekako pozabiti ali se distancirati od svojih padcev, porazov, razočaranj ..., zato, da bi se počutili bolj cele in sprejemljive, v resnici pa je občutek celosti in celo levjesrčnosti odvisen prav od tega, kako uspemo v svojo zgodbo vključiti vse naše izkušnje, vključno s padci.

O, kako zanimivo je to naše življenje. Včasih tako, da bi človek pobegnil iz njega, včasih ga pa z vsem svojim bitjem objemamo.

Zanimivo je to, kako rastemo, zorimo. Včasih se vprašam, kaj se zgodi samo po sebi in spada nekako k letom, ki jih imamo, in kaj je tisto, ki pa pride resnično le zaradi naših izkušenj in preizkušenj.

Verjetno je v življenju ogromno prepletanja vsega mogočega in včasih odločajo čisto majhne stvari, kaj bomo v nekem trenutku naredili, koliko sledili navdihu, koliko racionalno iskali nadaljno pot. Kaj imeli za ljubezen. Se nam bo zdela ljubezen pomembna ali pač nekaj, kar povzroča več bolečin kot prijetnega? Ali nekaj, kar morda kdaj v objestnosti povzroča

Morje v meni: Biti cela

You are not a drop in the ocean. You are the entire ocean in a drop. -Rumi-

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj