No, nekako ne uspem nič napisati, vsaj ne spraviti v tako stanje, da bi bilo vredno objave. No, pa najdem eno pesem, napisal mi jo je eden od otrok, in jo bom kar prepisala: Mama je kot veter, vedno ko nekdo zboli, kakor ruski satelit v našo sobo prileti. Čajček skuha, vse preveri, da čim manj bo

V trgovini vidim gospo, ki se steguje na neko polico, da bi vzela en zavitek. Vprašam jo, če ji pomagam. A ona vztraja in končno izgrebe izpod kupa spodnji zavitek, ki ga je uspela doseči, ne da bi zrušila celo goro zavitkov, potem pa se obrne k meni in reče: "Nisem jaz kriva, če me je mama rodila