Čokolada (skozi zgodovino)

Objavil/a Ana Kos, dne 2013-11-13 ob 22:58:24

Malo iščem po spominu, kdaj v življenju sem prvič jedla čokolado, pa mi spomin ne postreže s podatkom (spominjam pa se, da sem pomarančo, ko sem bila v 2. razredu!). Se pa še kako spomnim, da je bila zame čokolada nekaj, ob čemer sem cedila sline. Že ob misli nanjo. Spominjam se tudi sošolke, ki je ob menstruaciji vedno jedla čokolado, češ da je čokolada proti slabokrvnosti. Kasneje sem zvedela tudi, zakaj čokolada dostikrat mika žalostne, depresivne ljudi - ker vpliva na telo tudi s tem, da v njem nastajajo endomorfini, ki imajo zvezo s srečo. Kako malo je včasih potrebno, da je človek zadovoljen ... morda kdaj res samo košček čokolade!

Tudi danes se mi zdi čokolada nekaj zelo dobrega. Seveda pa pri nas doma to ni vsakdanja hrana.
Nekaj tudi zaradi tega, ker čokolada raste tako daleč stran. O, ko bi lahko posadila kakavovo drevo kar na svoj vrt!
Če bi se selila kam daleč, bi se tja, kjer rastejo banane in čokolada! Če rastejo skupaj?


Slikca od tu - kakavova zrna

Za čokolado pravijo, da je povezana z bogovi, nekateri ji tudi rečejo "hrana bogov". Izraz ima verjetno korenine že v dobi pred Kolumbom.
Azteki so častili pernatega boga, Quetzalcoatla, ki naj bi prinesel kakav na zemljo kot darilo ljudem. Quetzalcoatl je bil po sporu z visokim svečenikom Tezcatlipocom pregnan z zemlje na odprto morje. Stoletja so Azteki verjeli, da se bo Quetzalcoatl vrnil nazaj leta 1519, prav v tem letu pa je španski konkvistador Cortès z svojimi vojaki pristal na obalah današnje Mehike, na istem mestu, kot je Quetzalcoatl pobegnil proti morju. Zato ni čudno, da je azteški cesar Montezuma zamenjal Cortesa za boga ter mu ponudil kot darilo kakav, seveda na razočaranje Španca, ki je seveda pričakoval zlato. Lahko rečemo, da je kakav čudovito darilo novega sveta. (To sem prebrala tukaj).
Maji, in kasneje Azteki, so bili prvi, ki so gojili kakavovec, poimenovali so ga cacau.
Antropologi so odkrili, da je imel kakav pomembno ekonomsko in družbeno vlogo v Ulua dolini v Hondurasu že pred 4000 let leti.

Kakavovec
Fotka od tu.- s Kube - kakavovec


No, kako je bilo torej nekoč ... med Azteki?
Pitje čokolade je bilo omejeno na elito, na kralja, vladarje, plemstvo, trgovce, no, pa bojevniki so jo tudi pili. Pitje čokolade je bilo obredno. Ponujali so jo tudi bogovom, novorojenčkom so pa z njo namazali čelo, obraz, prste rok in nog.
V Evropo je čokolada pripotovala koncem 16. stoletja. Bila pa je privilegij bogatih vse do 18. stoletja. Težava je bila v postopku predelave, ki se v tistih stoletjih še ni veliko spremenil od časa Aztekov in je zahteval zelo veliko truda.
Prvo "jedilno" čokolado na svetu so iznašli l. 1847, izdelalo jo je podjetje Fry iz Bristola - uspel jim je način mešanja kakava v prahu in stopljenega kakavovega masla in tako so "izumili" čokolado, ki so jo vlili v kalupe.
Cadburyji iz Birminghama so l. 1868 pripravili prvo škatlo čokoladnih bonbonov.
Trije ugledni izdelovalci čokolade - Cadburyji, Fryji in družina Rowntree, vsi kvekerji - so kljub in ob bogatenju ohranili socialen odnos do svojih delavcev, gradili so jim stanovanja in javne zgradbe, hkrati pa ne uporabljali kakava s plantaž, kjer so bili pogoji dela bolj ali manj suženjski.
Za tako čokolado, kot jo poznamo danes, je najbolj zaslužna Švica.
L. 1867 je švicarski kemik Nestle izumil metodo, s katero so začeli pridobivati mleko v prahu (z izhlapevanjem), to pa je navdihnilo njegovega sodržavljana Daniela Petra, da je začel eksperimentirati z mlekom v prahu in kakavom. 1879 je letnica, ko je nastala prva mlečna čokolada na svetu!
No, tako izgledajo delčki zgodovine čokolade.

KAKAVOVEC
Fotka od tu - Indonezija, Bali - kakavovec

So pa del "čokoladine" zgodovine tudi bolj žalostna dejstva: goljufije pri izdelovanju čokolade. Že v 19. stoletju so nekateri brezobzirni francoski izdelovalci čokolade čokoladni mešanici primešali suh grah v prahu, riževo moko, krompirjev škrob in še kaj. Zdravstvena služba v Veliki Britaniji je nekaj desetletij kasneje ugotovila, da je bilo kar 39 od 70 vzorcev čokolade obarvanih z rdečo okro - iz zdrobljene opeke.
V Ameriki so dodajali zemljo, rdečo ali rumeno okro, rdeči grafit, cinober.
Na srečo je zakonodaja poostrena in vse jasnejša, tako da je upanje, da dobimo neoporečen izdelek.

Pa dober tek!

(Vse to in še veliko je zapisanega v knjigi: Zlata knjiga - čokolada.)

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
11
Ana Kos
0
Nov 15, 2014
Anka, čez tisto pravo je pa ni! :)
#11
Anka Klemenčič
0
Nov 15, 2014
Super zapis Ana.....ni je čez čokolado in to tisto pravo, z obilico kakava.....mnjami....
#10
Ana Kos
0
Nov 14, 2013
Dajana, sem za! <3
#9
Dajana Babič
1
Nov 14, 2013
Celo njivo! <3<3<3<3<3<3
#8
Ana Kos
0
Nov 14, 2013
Hvala, Dajana, seveda pridem! Ampak ... morava si priskrbeti kar eno njivo oz. prostor, da posadiva vse sorta rastlin! :D
Se pa verjetno lahko uporablja le kot okrasna rastlina?
Lovor ali kava? Vonj ti gotovo pove, kaj je!

papa
#7
Dajana Babič
0
Nov 14, 2013
Ana... imeli so jo v Tavelikem Mercatorju v Šiški, stala je pet evrov, bilo je šest ali sedem rastlinic, dala sem vsako posebej v lončke, eno sestri, eno sosedi, ki ima isti dan kot sestra, eno drugi sosedi, tri na vrt, pa zdaj ne ločim točno, ali je lovor ali kava... Če dobiš kje surovo kavo, pa jo kupi in nasadi. Ravno tako zraste kot iz limonine peške... Tukaj te čaka, javi mi na mejl, kdaj boš prišla ali pa se dobiva kje... Saj boš imela več zemlje... daj, saj smo komaj začeli živeti, vse je še pred nami! :)
#6
Ana Kos
0
Nov 14, 2013
Dajana, o, a res! Super! Malo jo povarvaj zame, pa en dan priletim do tebe! - Samo da ni kaj takega kot butalska sol? ;-) :D
Nisem še zasledila, da se jo lahko kupi, smo pa posadili že marsikaj. O ko bi imela malo več zemlje!
#5
Dajana Babič
0
Nov 14, 2013
Ana... kava je pripravljena v lončku, čaka, da jo prideš iskat... sem ti napisala na chat tukaj na PW-ju... zdaj grem, da ti ne pozabim povedat :)
#4
Dajana Babič
0
Nov 14, 2013
Ana,,, eno še imam zunaj, sem jo dala v nekaj lončkov... jo bom dala noter in ta bo tvoja... :) Kava... a se spomniš, da so včasih prodajali surovo kavo? :) Enostavno zasadiš. Samo, ne prenaša mrzlih temperatur. Prodajajo jo vsepovsod. Smo jo že imeli,a je zmrznila, dobili smo iz Primorske. :)
#3
Ana Kos
0
Nov 14, 2013
Dajana! Kako, kavo si si zasadila? V vrtu? Kje si pa dobila seme? In ali ni tropska rastlina?
Ampak super bi bilo to imeti!
Jaz sem včasih sanjala, da bi rada živela na manjšem otoku, ves bi bil moj, in na njem bi bile različne podnebne razmere, tako da bi imela vseh vrst sadja! - Sanje so včasih zastonj, kajne? ;-)

papa
#2
Dajana Babič
0
Nov 14, 2013
Ana. krasen zapis. Jaz sem ravno zadnjič gledala. kakšen je sploh kakav in iz česa je čokolada. Kavo sem si nasadila na vrtu, rada bi si še kakav! :P
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2013-11-13 22:58:24 (Nov 13, 2013)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
Sveta glava
Ryanova hči
Povodni mož v Svetem pismu
Anketa o uporabi mobitela
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
November 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Oglasi

6582.) matematičnestrture ii

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

3845.) hrepenenje ostane

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5645.) kravica katra

Kategorija: Računalništvo in internet

Cena: 14.99 €

2390.) spolost skozi stoletje

Kategorija: Zdravje

Cena: 9.99 €

2701.) veiki ljudje abli svet

Kategorija: Leposlovje

Cena: 10 €

varnost pri delu na delovnem mestu in z njim povezane storitve. obiščite našo spletno stran in preverite kaj vse potrebujete za varno delo, ki ga opravljate.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

konopljina semena lahko uporabljamo kot samostojno živilo, saj vsebuje veliko beljakovin. lahko pa jih uporabimo kot dodatek pri solatah, juhah ali pa pri peki kruha. več info: https://be-hempy.si/izdelek/oluscena-konopljina-semena/

Kategorija: Prehranska dopolnila

Cena: 9 €

7747.) zlati faraon

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 10 €

6321.) vdovec

Kategorija: Leposlovje

Cena: 25.99 €

4429.) orlovo darilo

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 25.99 €

3596.) drugo mesto

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 14.99 €

1967.) deklica in sončnice

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj