Članek
Vsi si želimo nebes
Objavljeno Jul 15, 2017

Ja, vsi si jih želimo, pa naj si jih predstavljamo kakorkoli že ali pa si jih ne ... ali pa niti ne verjamemo vanje.

Zgodba, ki jo je napisala Els Beerten, Vsi si želimo nebes, hitro močno pritegne, potegne nas v raznolika dogajanja, prepletajo se zgodbe, ki jih v prvi osebi piše več junakov. Prepletajo se tudi časovno, nekatere se dogajajo med 2. svetovno vojno, nekatere dosti kasneje.

Kaj je središčno?

Mogoče to, da sta dva fanta, Belgijca, Flamca pravzaprav, dobra prijatelja, najboljša prijatelja - in oba želita narediti nekaj dobrega - in s tem namenom eden, Ward, postane vojak, celo nacist - ker verjame, da bo s tem pomagal svoji ljubljeni deželi, Belgiji, Flandriji - profesor v šoli, zgodovinar, pater, jim je povedal, kako je hudo na vzhodni fronti - da Nemci nujno potrebujejo okrepitev, pri Stalingradu da je strašno. Če ne bodo pomagali vsi, če Nemci ne bodo premagali Rusov, bodo prišli na Zahod Rusi, vse bodo pobili, poklali tudi dojenčke, porušili cerkve, iztrebili kristjane. Nemcem je treba pomagati.

Tudi drugi prijatelj, Jef, bi šel na pomoč ubogim Nemcem, da pomaga ubraniti svojo domovino (kajti potem bodo Nemci Belgiji dali razne pravice, končno so Nemci in Belgijci, no, Flamci, sorodna naroda) in vero, toda ima starše, ki mu enostavno ne dovolijo iti v vojsko. In Jef se ukloni, pravzaprav nima dovolj poguma, da bi naredil nekaj po svoji pameti.

Ward ima samo mamo, oče je pred nekaj leti naredil samomor, in ob očetovi smrti mu je veliko pomagal prav duhovnik, ki se zdaj boji boljševikov, ki bodo prišli na Zahod in uničili vse, domove in ljudi in krščansko vero, če ne bo pomoči Nemcem na vzhodni fronti.

Kdo je pravzaprav junak? Tisti, ki sledi sanjam, idejam? Ki ne spreminja mnenja ... ali pa ga prepozno ... ker prej verjame ... zaupa svojim "učiteljem"? Tisti, ki pogumno sledi svoji poti ... ali tisti, ki se skriva in zamolči pomembne stvari? Kako rešiti svoje najbližje, svojo družino - tako, da umre po krivici nekdo, ki ni "družina"? Priznati svojo zmoto ali prikriti ... četudi prijatelj zaradi tega umre ...?

Predvsem se mi v vsej intenzivnosti postavlja vprašanje: ko prihaja resnica na dan, resnica, ki ni več prijazna, ali jo sme človek skriti - da reši svoje najbližje, svojo družino? (In kdo je najbližji? Je to obvezno družina? Kdo je družina?)

Kaj pa "nasprotnikova" družina? Kaj pa človek, ki je res naredil grde stvari, ampak ni pa naredil najhujšega zločina, narodnega izdajstva, zaradi katerega mu sodijo in bo verjetno zaradi njega obsojen na smrt? Ta človek je po krivici na slabem glasu ... In njegova mama strašno trpi ...

In da zavaruje svojo družino, človek, ki bi mogel povedati resnico - pa je ne upa, ker je "zajec", laže ... tudi na sodišču laže ... pod prisego laže ... In njegova družina sprejme, četudi (zdaj že) vedo resnico ...

Prijatelj, ki ve, kaj ga čaka, kaj ga verjetno čaka (dolgoletna ječa, še bolj verjetno pa smrtna kazen), se kljub ljubezni do življenja in kljub ljubezni do svoje mame odloči, da prijatelja, ki ne upa povedati resnice, ne bo izdal, čeprav ve, da je silno malo upanja, da preživi ...

Ob vsem tem se meni silno upira to, da ostaja madež na tem človeku ... res se je boril na vzhodni fronti, res je bil nacist, res je prisegel Hitlerju ... na vzhodni fronti je bil vojak in skrbel za skupino fantov, ki so mu bili dodeljeni, nikakor pa ni vedel za zločine, ki jih delajo nacisti ... Ljudje v njegovi vasi so bili grobi z mamo tega fanta ... to je slaba družina, družina z večnim madežem.

Ona druga družina pa ima sina junaka ... in je družina na dobrem glasu ... ker resnica ostane utišana ...

Krivice se dogajajo. Ampak to, da so ljudje "zajci" in skrivajo, lažejo, tega pa ne morem sprejeti. Oja, vem, kakšne stvari je res težko povedati ... priznati ...

Ampak če jih ne povemo, včasih zaradi tega trpijo nedolžni ...

Včasih se mi zdi, da je skrivanje resnice (greha) večji greh kot greh sam.

V vsakem primeru pa hude stvari prinašajo največkrat hude posledice ...

Poskusila bom še izpisati nekaj citatov.

Dodajam: Tukaj citati.

-------

http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=4007

https://anibrimat.wordpress.com/2017/03/19/els-beerten-vsi-si-zelimo-nebes/

Janez, veš, vegetarijanstvo in veganstvo je gotovo najboljša stvar za marsikoga. Ne vem, če za vse. Zame postane problem glede na druge tedaj, ko le-ta pričakuje, da bo dobil postreženo ne vem kaj, ker pač ne je mesa in morda mleka in jajc. Če postane kuhinja zakomplicirana, mi ni všeč. Resnica ob tej zgodbi je ta, da sta oba fanta sanjala o dobrih stvareh, ki jih bosta naredila. Nista pa bila oba pogumna. Resnica je ta, da stvari, ki jih narediš narobe, ostanejo in žrejo ... In mislim, da še bolj žrejo, če jih skušaš skriti ... Človek za skrivanje resnice včasih porabi ogromno moči ... Škoda ... Nekje v tekstu sem rekla, da je včasih skrivanje in laganje večji greh kot greh sam. Če človek pove resnico, lahko od tam naprej spet živi ... Lažje vsaj. Ampak čim dlje laže in čim več stvari in ljudi se je še vpletlo, težje je ... Včasih tudi človek tako laže, da na koncu sploh ne pozna več resnice. Pravijo pa, da človeka žre ... Znano je, da ljudje, ki so ubijali, težko spijo ... pa četudi so ubijali po naročilu, v vojni.

.... In resnica prej ali slej pride na dan. Ker je pozitivna vibracija, sili na površje. Za njeno skrivanje so potrebni napori. Ko le-teh ni več, se pokaže resnica. Na žalost pa pred tem marsikdo trpi po nedolžnem. Po drugi strani - kaj je res prava resnica? :) A obstaja univerzalna resnica? Zame je npr. resnica, da je pretirano vegetarijanstvo škodljivo, za vegetarijanca pa je vegetarijanstvo sveta stvar..... (resnica, da koristi). Dokler ne škodujemo drug drugemu, se "resnice" lahko tudi razlikujejo...? Ampak - še vedno - kar je res je res. Če se je zgodil dogodek X, se pač je! Morda "vege" primerjava ni najboljša :) Dostikrat razmišljam o resnici in kako je to sveta stvar v bistvu. Če ne bi bilo laži, bi živeli, kot v raju!

O, Anka, o Uherniku je bil film? Tega se zelo dobro spomnim izpred let, tedaj, ko so končno priznali, da so mu naredili krivico in mu dali celo odškodnino - če se ne motim. Če se ne motim, niso hoteli pogledati v pravo smer in iskati sledi ... Morda je prav taka zgodba o gospe Dragici, ki so jo obsodili an zaporno kazen, češ da je ubila svojo hčerko ... Tudi ob tej tragediji niso hoteli raziskat sledi ... No, so jih čez več dni ... Strašno žalostne so te zgodbe. Ne nastrada en sam človek, nastradajo tudi njihove družine. V knjigi je dilema, kaj povedati ... Kaj povedati, da bi zaščitil svojo družino ... Kot da samo dobro ime pa nič ne pomeni ... In kot da družina dosedanjega "zločinca" nič en pomeni ... Vsak bi rad zaščitil svoje. Kako razumem to. Pa vendar MORA zmagati resnica.

Govoriti in pričevati resnico......težka tema Ana.......še posebno za svet, poln laži.....malo prej sem malo gledala na SLO 2 dokumentarni film o Uherniku, ki je bil mnoga leta v zaporu po krivem....ker je nekdo molčal, ker so nekateri lagali.....