Članek
Za Primoža gre
Objavljeno Mar 26, 2017

Prijateljica mi je povedala za tega fanta, za 17-letnega Primoža. Po hudi prometni nesreči leži že od jeseni v bolnišnici, more misliti in govoriti, ne more pa sam dihati, se premikati ...

Domači in prijatelji skušajo zanj narediti vse, da bi se lahko polno vrnil v življenje. V Soči ga ne morejo sprejeti, ker (še) ne diha sam. Zato bi ga radi domači spravili na rehabilitacijo v tujino.

.

V ta namen bo 22. aprila v Polhovem Gradcu dobrodelni koncert (ob 18h v športni dvorani osnovne šole).

-----

Objava na FB:

Za Primoža gre
Mlad 17-letni Primož se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Od septembra 2016 leži v UKC Ljubljana in negibno čaka, da mu kdo pove, kaj se bo zgodilo … Bo še kdaj lahko obrnil glavo, se usedel, samostojno jedel, hodil? Bo vse življenje hrom od vratu navzdol? Vse, kar ga trenutno drži pokonci, je sposobnost govora in razmišljanja, ki sta hvala Bogu ostala neprizadeta. Oh, kakšna volja do življenja. Pridem na obisk in mi z nasmehom pove, da je naredil 28 vdihov samostojno, brez aparatur. Izvem, da je začel čutiti nekatere dele telesa. Premikati jih ne more. Dogodek je družino pretresel in prizadel. Vsak dan upati na najbolje, biti notranje boje in hkrati ostati močan, je vse prej kot lahko. Vsak posamezni član družine mora biti trden, drugače se bodo porušili kot domine. Trenutno rehabilitacija na Soči v Ljubljani ni mogoča, ker Primož ne diha samostojno. Družina je podala vlogo za rehabilitacijo v tujini in trenutno se še ne ve, kdaj bo. Ne glede na vse, je nujno potrebna takojšna rehabilitacija na domu. Ob sami misli na samoplačniško rehabilitacijo-fizioterapije, adaptacijo hiše in vse, kar bo še sproti prišlo, je ne glede na vse hud psihičen pritisk in hkrati finančna stiska. Novica, da pride aprila Primož domov, je prinesla veselje, a hkrati neizmeren strah. Kam postaviti posteljo za nego? Kako bo mama zmogla biti na voljo 24 ur na dan, vsak dan? Zakaj … Kako … Kdo … Koliko … Sama vprašanja. Ni odgovorov.

Skozi oči Primoža
Ležim in čakam. Čakam, da bo čas obiskov. Pripada mi le ena ura družbe. Mami ima razpored obiska pri meni. In čakam … Slišim, da je čakalna vrsta. Koliko ljudi. Koliko podpore. Vliva mi voljo. Nisem sam. So trenutki, ko bijem notranji boj in bi kar zaspal, da ne bi razmišljal o vseh negativnih stvareh. Ironija, tudi zaspati ne morem. Nisem utrujen. Utrujene so le oči, ki begajo sem in tja. Opazujejo medicinsko osebje. Vesel sem, da lahko govorim, da imam smisel za humor. S tem tudi drugim pokažem, da se nisem predal. Ni lahko. Ležati, delati nič in že mesece čakati odgovor na vprašanje: Bo kdaj bolje? Bom celo življenje ujet? Ujet v negibnem telesu. O, glava pa kljub vsemu dela. Pa še kako. Imam ideje. Želje. Ambicije. Življenje je dobilo smisel. Našel sem pot. Želim si stopiti nanjo z vso težo in začutiti tla pod nogami. To lahko dosežem. Upanje ostaja. Sem tako daleč, da sem začutil telo. Vem, da mi bo rehabilitacija pomagala. Spet se vse ustavi pri denarju. Koliko bo stalo družino? Kako bomo zmogli? Denar bo pošel, jaz pa si želim napredka. Želim si napredka, a po drugi strani nočem biti v napoto. Tako se počutim. Brez nezgode ne bi bilo bremen. Ne smem gledati na to s takšnim negativnim pridihom. Jaz živim, družina se je povezala in skupaj so stopili tudi krajani, občani. Slišim, da mi pripravljajo dobrodelno prireditev. Neizmerno sem vesel za takšen korak. Korak, ki je namenjen samo meni. Korak, za katerega upam, da vam ga bom lahko vrnil. Z nogami trdno na tleh.

Prepletanje veselja, hvaležnosti, stiske in bolečine je tako združilo dobre ljudi, ki bodo pomagali Primožu. Na dobrodelni prireditvi bomo zbirali prostovoljne prispevke. Zbrani prispevki bodo družino razbremenili finančne stiske.

Dobrodelna prireditev bo

22.4.2017 ob 19:00

v športni dvorani OŠ Polhov Gradec.
Nastopilo bo več nastopajočih:
ansambli, posamezniki, godba, pevski zbori …
Znani in manj znani,
pa zato nič manj dobrega srca.
Njihov nastop bo brezplačen.
Za vas.
Za Primoža.
Postanite del zgodbe.

Dobrodošli.

https://www.facebook.com/events/1753971108250290/

28. 3.:
dodajam slikco, kjer je račun - hvala vsem, ki boste na kakršenkoli način pomagali!

Ne najdem besed :(

Poglejte tudi filmček, pogovor s Primožem in njegovimi: http://www.24ur.com/novice/slovenija/zaradi-hude-poskodbe-v-prometni-nesreci-priklenjen-na-posteljo.html

Sožalje družini, prijateljem. Pri tem se sprašujem, kako bi sam sprejel tako hipen dogodek ko si naenkrat povsem nemočen z le eno željo, polno živeti in ne biti v breme bližnjim in družbi. Ne biti v takem položaju in razglabljati je skorajda neresno, dobro pa je biti v mislih pripravljen na to, da te ne zajame obup že ob prvi slabi novici. O taki možnosti se je dobro pogovoriti z bližnjimi še predno se zgodi! Vedno je nekaj upanja.

Branko <3 Ne vem, če bo se bo lahko bralo. Primož je moj rojak in sorodnik mojih prijateljev in sošolke iz OŠ. Te dni sta umrla dva mlada fanta, sinova mojih bližnjih. Nimamo vseh niti v rokah, pa če še tako želimo. Lahko smo predvsem hvaležni za tukaj in zdaj. https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=436666676769364&id=100012781052830

Branko <3 https://www.facebook.com/renata.trobec/posts/1913117375386443?comment_id=1913660721998775&comment;_tracking={"tn":"R"}&pnref=story

Danes je bil Primož pokopan. Počivaj v miru, Primož!

Danes sem govorila o Primožu z njegovo sorodnico ... Nič bolje ni ... :(

Anka, Bog daj! <3

Bog daj dobrega in temeljitega okrevanja fantu! Naj vlije moči tako fantu, kot njegovim svojcem, da vztrajajo na poti upanja in vere, da bo na koncu vse tako kot mora biti!

ZimZelen, hvala za vzpodbudne besede! Tudi jaz sem že rekla, da bi dali tudi kakšen račun, vsak, ki bi kaj dal, gotovo ne bo mogel na koncert. Bom sporočila prijateljici, ki mi je za Primoža (to so moji rojaki) povedala, še tvoj predlog za sms-e. To je res preprost način za kogarkoli.

Kamenar, ja, oh joooj. :(

Občutljivo za komentiranje. Primožu želim čim boljše počutje. Znanost zelo hitro napreduje v medicini in daje drobec upanja tudi za tovrstne težave. Zadnje čase se veliko dela, raziskuje na matičnih celicah. Akcijo za zbiranje sredstev bi morali okrepiti bolj organizirano, tudi z možnostjo SMS vplačil.

Primožu želim, da pride iz oklepa telesa. Pri sebi se sprašujem, če je res to zmaga nad smrtjo ko ti ohranijo življenje v negibnem telesu in popolno odvisnost od soljudi. Trenutna bolečina ob izgubi dragega se počasi razblinja, vsako dnevna skrb in nega pa priklenejo še družinske člane in stiska se le poglablja, tudi pri bolniku ne samo okolici. Kakovost življenja tudi nekaj šteje. Zdravnikom bi morali prepustiti možnost odločanja, da se zgodi naraven dogodek. (razumem ljubezen in vero, ampak vseeno.....)