Pretepen deček ... in punčka z jagodami

Objavil/a Ana Kos, dne 2015-01-07 ob 00:12:38

Fantek gre v šolo. Pot se pusti od doma v dolino in potem po dolini nekaj kilometrov. Prvošolček jo maha sam. Je svetel sončen dan, na njivah se med drugimi koristnimi rastlinami bočijo debele rumenooranžne buče.

In tam nekje se pojavi možak, sosed s sosednjega griča, prijazno vpraša fantka: "Kam pa greš?"

Fantek pravi: "V šolo!"

"Zakaj si rezal buče?"

"Jih nisem!"

"Ja, ti si jih! Saj so mi povedali moji otroci, da si jih ti! Ti smrkavec ti! Še lagal boš! In še to so rekli, da sta vidva s tvojo ta malo sestro metala kamne po našem bregu! Boš že videl ...!!""

Možakar zgrabi fantka in ga premlati ...

Slednjič fantka spusti ... mali na ves glas joka, ko nadaljuje pot v šolo.

...

Gospodar kmetije, kjer so bile porezane buče, vidi jokajočega fantka in ga vpraša, zakaj joka.

Fantek hlipaje pove, da je bil tepen. Ves objokan nadaljuje pot v šolo.

Kmetu je težko. Prejšnji dan je povedal temu možaku, da mu njegovi otroci režejo buče na njivi. Saj razume, nožek tako gladko zdrsne v bučo, toda buče potem začnejo gniti ... Možakar je morda doma zaslišal svoje otroke in oni so zvalili krivdo na drugega fantka ... In možak je vzel pravico v svoje roke in je sprašil hlače sosedovemu otroku.

Kmet je potem povedal fantkovim staršem, kaj se je zgodilo. Za dogodek je slišala tudi mala fantkova sestrica. Odtlej se je soseda zelo bala.

A zaradi ljubega miru v soseščini se je marsikaj potrpelo. Je bilo res ali ne, a spomin ji je ohranjal še dolga leta dogodek, kako so sosedovi otroci metali kamne po strmem travniku ... Ja, za kmeta so kamni v travi huda nadloga. Ko kosi, lahko uniči ob kamnih koso. Ni čudno, da je bil možak hud ... ampak hud je bil na sosedova otroka ... in ne na svoje pobaline.

Mala sestrica se je soseda sedaj zelo bala.

Nekoč so jo starši poslali k nekemu oddaljenemu sosedu z nekim naročilom. Punčka je šla vsa prestrašena od doma, zelo se je bala iti mimo hudega soseda. Je kje tisti hudi oče? On je morda že pozabil. Ampak ona ni pozabila. Menda je rekel, ko je natepel bratca, da bo tudi njo.

Joj, kako jo je strah ...

Do kmetije, kamor mora iti, je precej daleč.

Kaj če bo kje srečala tega hudega človeka? Jo bo lovil? Jo bo natepel?

Deklica jo ubere po drugi poti, da je sosed ne bi videl. Hitro se spusti skozi gozd do potoka po neki stezici, ki se komaj sluti, in potem se nekaj časa skrivaj za grmovjem ob potoku spotika proti hiši, kamor mora priti. In potem previdno na cesto, ko po potoku ni več mogla nadaljevati poti ...

Naenkrat opazi od daleč sosedove fante, s kolesi se peljejo proti njej. Upa, da je niso videli. Hitro skoči v potok in se skrije za grmovje ... Previdno kuka, ko se peljejo tisti strašni fantje mimo ... Niso je opazili ...

Potem nadaljuje pot, vsa prestrašena pride do prave hiše in odda sporočilo. Oddahne se šele, ko varno pride do doma. Kakšen občutek varnosti jo tedaj objame ...

...

Čez več let je ta punčka že šolarka. Hodi v drugi razred. Ampak soseda, ki je natepel njenega bratca, se še vedno boji. Nikoli več se ne gre k njim igrat, pa so se prej tolikokrat skupaj lovili, skrivali, sankali ...

In potem pride dan, ko punčka sreča tega moškega, na samem ... Otrpne ... Nima se kam skriti. Ona ima polno dlan jagod, nabirala jih je ob poti. Prestrašena počaka, da pride sosed do nje. On jo ogovori ... Ona se trese, vendar mu ponudi jagode. Sosed se nasmehne, vzame jagodo, jo z užitkom poje ... Deklica še dolgo stoji na istem mestu, tresoča. Kar nekaj časa traja, preden se zave,  da ni bila tepena ... Morda je pa pozabil? Najbrž je!

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
15
Ana Kos
0
Jan 11, 2015
Babica,
hehe, včasih pridejo pa bucike še kako prav :D Kako dobro, da ji je delovala pamet! :)
#15
Ana Kos
0
Jan 11, 2015
Franci,
o, koliko si napisal! Kako zanimivo!
Koliko pomeni, na kakšen način so nam kakšne stvari predstavljene!
Banane iz letala! Bog ve, kdaj sem prvič videla ali celo jedla banano!
Za pomaranče mislim, da sem bila v 2. razredu. Ali pa sem tedaj prvič videla limono.
Paradižnik sem prvič jedla, ko sem bila že najstnica.
Res, le kje sem živela! ;)

Treskanja je bilo mene strah, če sme bila zunaj ... in kako se spomnim, ko so me enkrat poklicali k njim sosedje ... Mislim, da pri nas tedaj nikogar ni bilo doma.
Zdelo se mi je, da se pri sosedu manj bliska!

Mene so učili, da vržem koso iz rok, ali pa vile, vse, kar je kovinsko, če treska.

Poznala sem gospo, ki jo je zadela strela, pa ne mislim tiste Brazilke zdajle, pač pa eno našo ... Slovenko. Zadela jo je strela, njo in njena dva otroka, otroka sta umrla ...
Kot otrok sem sanjala, da bi živela v mestu, zdelo se mi je, da me v mestu ne bi bilo tako strah ... Jaz sem bila doma zelo na samem ...
#14
babica
1
Jan 11, 2015
Ko sem prebrala kako si pobegnila preko pokopališča sem se spomnila zgodbice ,ki jo je pripovedovala moja mama.

Pozno zvečer se je vračala domov. Skoraj uro dolga pot jo je vodila skozi sam gozd. Pa jo dohiti neznan moški (živela je v bližini mesta), začne se pogovarjati z njo, kmalu postane vsiljiv in ko jo je že krepko zagrabil, s spomni, da ima v obleko zataknjeno buciko, krepko jo zarine vsiljivcu v stegno, zakričal je in jo izpustil. Tako mu je pobegnila.
#13
Franci
1
Jan 09, 2015
Zanimiva tema o strahovih...Mene kot otroka ni nikoli nihče strašil. Obe stare mame sta bile predaleč, da bi me lahko pazile. Tako sem bil včasih po cel dan zaklenjen v hiši. Ja in ko se je pripravljala huda ura-nevihta sta starša hitela pospravljat seno...meni je takrat avion metal dol banane..tak je bil izgovor zakaj grmi in treska. In dobra soseda, ki je to vedela je iz Ljubljane prinesla kakšno banano, jaz pa sem komaj čakal kdaj se bo spet pooblačilo in treskalo...To občutje se mi je "zapisalo" v podzavest in še danes mi je takrat "prijetno" kljub zavedanju, da lahko kam "useka", Bog ne daj v gospodarsko poslopje...

Pravljic mi ni noben pripovedoval in za volka, ki je baje pojedel rdečo kapico in njeno babico sem slišal šele v šoli.

Star sem bil kakih pet let, ko sem jo zvečer ubral k stari mami, slabo uro hoda in kar nekaj poti skozi gozd. Bil sem že kar precej od doma, ko so ugotovili, da me ni in da sem šel že en dan prej kot smo s pogovarjali. Oče je bil toliko pameten, da me ni vprašal, če me je bilo kaj strah...

Pri svojih fantih, ko sta bila še majhna smo se ob grmenju in treskanju v igri "trkali" z glavami in ugotavljali, da tako delajo oblaki.

Psi, teh sem se tudi jaz bal. Tudi jaz sem pregnal strah, ko smo ga imeli sami...
#12
Ana Kos
0
Jan 08, 2015
Zlobni,
6,
tudi jaz se v glavnem nikoli nisem branila ... le tekla, in kako! :)

Jaz sem se bala žoge ... v med dvema ognjema sem bila dobra samo zato, ker sem se spretno izogibala žogi, loviti je pa sploh nisme upala :)

Sem pa v 5. razredu enega sošolca z ravnilom po riti (kar naprej je rinil za menoj) in ravno tedaj je prišla učiteljica. O, kako je bila zgrožena, kaj sem jaz naredila. Po moje ni mogla verjeti, da sem naredila to jaz, ja, saj je rekla, da od mene pa tega res nikoli ne bi pričakovala. Evo, pa je pričakala :)
#11
Ana Kos
1
Jan 08, 2015
Anka, tudi jaz sem zelo hvaležna za babico! <3

K 5, taki strahovi so zelo razumljivi, so samoohranitveni in nič pretirani.
#10
Ana Kos
0
Jan 08, 2015
Babica, 4, o, lump lumpati, to je bilo pa grdo od njega!
Mene je bilo zelo strah včasih, kakšen dogodek bom še zapisala tukaj.
In tudi odraslo me je bilo, se kar precej dobro spominjam tudi tega, kako sem ponoči tekla pred nekim moškim - in mislim, da se je verjetno ustrašil pokopališča, saj sem jaz zavila nanj :)

Ampak potem mi je ebilo prav nerodno, ko kje zvečer mene ena pospremila, ko je bilo mene strah samo. Ona je pa rekla, da upa iti ponoči skozi podhod pod Plavo laguno.
Mene je bilo sram, ker je bilo mene še drugače ponoči strah, še drugje, kje da bi šla v ta podhod.
No, potem sem pa zavestno začela poditi tudi ven, tudi sama ... res pa vedno pazim na vse strani, in okrog vogalov ne grem na tesno, pač pa na široko. In ljudem se izognem ... Sem pač previdna, strahu pa glede tega v glavnem ne čutim.

Vendar je res, da vem, da če se pa naenkrat nekaj čudnega zgodi, se pa ustrašim ... itak :D

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/99100/morda-se-je-pa-ustrasil-pokopalisca-

Morda se je pa ustrašil pokopališča? ;-)

Ob mojem zapisu o tem, kako sem bežala pred ..., se je v komentarjih razvil pogovor o tem, ali je pametno hoditi ponoči
#9
Ana Kos
0
Jan 08, 2015
Babica,
2,
jaz se spominjam tega, kako sem morala velikokrat iti sama še ponoči oz. v trdi temi dve uri daleč, maša, verouk in potem šola.
Kako se spomnim tistega, ko je en pes lajal pri neki hiši ... 100 ali 200 m stran od moje poti je bila hiša ... In potem je lajal vse bližje, videla nisem pa NIČ, bilo je čisto temno, pot sem bolj slutila kot videla. In potem me je šavsnil - za rokavico, čutila sem zobe na prstih, vendar ni bilo nič drugega.Oja, tudi jaz sem se raje psom izogibala kot ne.
Pri nas smo sicer imeli psa, a je bil vedno priklenjen in nikakor ni bil kakšen moj ljubljenček. Jaz sem imela rada živino, kure in mačke.

Na nek način sem postala "domača" s psi šele zdaj, ko imamo tudi mi psa in hodim z njim ven in se srečujem z drugimi, prej sem pa šla samo mimo ... zdaj pa se srečam z njimi, da ima še naš pes kaj od svojega pasjega življenja! :)
#8
Ana Kos
0
Jan 08, 2015
Anka,
1,
kako poznam tvoje občutke!
Dejstvo je, da je potrebeno biti pozoren na občutke, ti govorijo resnico. Tisti nagloblji. Tisti, ki se jih marsikdo niti ne zaveda, ker se jih noče - ker so včasih tako nerazumni.
#7
Zlobni
2
Jan 07, 2015
Tudi jaz sem doživljal podobne stvari od starejših in močnejših, celo pedagogov in živel s prepovedjo braniti se, ki mi je bila vcepljana. Morda sem zato tudi preživel v nekaterih dogodkih :-)

Kot mulci smo pa marsikatero uganili, lumparije mi niso bile tuje in smo se neznansko zabavali. Žal, ta stari, niso tega razumeli :-(
#6
Anka Klemenčič
1
Jan 07, 2015
Babica, zanimiva izkušnja....mene drugače noči ni bilo strah, ko sem živela še doma, sem včasih že skoraj ob desetih zvečer tekla na grob svoje hčerke......tudi, ko sem delala ponoči, mi ni bilo noben problem po temnem tunelu nesti kri v laboratorij.....tudi zdaj sem večinoma sama v hiši med tednom, ko je hčerka v LJ......včasih imam strah podnevi pred ljudmi, ki so me prizadeli...da me ne bi ponovno, strah me je iti peš po naši cesti kamorkoli, ker ni pločnika ne razsvetljave, drvijo z avtomobili pa kot norci...pa zapuščenih psov......
#5
babica
1
Jan 07, 2015
Ne Anka, sedaj nimam več strahu skoraj pred ničemer. Človek mora odrasti, jaz sem odrasla nekje pri dvajsetih letih in veš kako ?

Takrat sem začela hoditi v službo, do službe sem imela uro hoda po samih samotah in gmajnah. V jesenskih dneh in po zimi sem zjutraj to pot morala opraviti še po temi, sama. Tudi teme me je bilo strah. Takrat sem trdno sklenila, da se moram strahu odvaditi.

Bilo je neke nedelje zvečer, ko sem šla domov po temi, Za seboj sem kar naprej slišala neke čudne šume in imela občutek, da mi nekdo sledi. Zgrabila me je panika, že sem hotela začeti teči, pa sem se obvladala in mirno hodila naprej, čeprav me je bilo tako strah, da mi je pot tekel po obrazu. Ko sem bila že blizu dom sem zaslišala močan udarec ob drevo, tudi to me ni preplašilo, da bi stekla. Kasneje sem izvedela, da me je strašil sosedov fant, ki je vedel kako me je strah.
In glej čudo, od tistega večera me ni bilo več strah, ne teme, ne česa drugega.

Tudi jaz sem vesela, da si moja virtualna prijateljica,
Objem >3
#4
Anka Klemenčič
1
Jan 07, 2015
Babica, upam, da zdaj nimaš več strahov pred psi, vsaj krotkimi.....vse dobro in lepo tudi tebi, sem vesela, da sva se spoznali :)
#3
babica
1
Jan 07, 2015
Ana jaz take strahove zelo dobro razumem, ko sem bila še punčka sem se zelo bala psov. Včasih so me poslala v sosedno vas v trgovino (skoraj uro hoda), pri nas so domačije zelo narazen, za vse hiše kjer so imeli pse sem vedela (psi v tistih časih niso bili v pesjakih , ali privezani). Vsake hiše kjer je bil pes sem se ognila v velikem loku, ali pa sem šla po daljši poti. Seveda sem s tem tvegala , da bom kregana, ker bom predolgo hodila, vendar je bilo to manj hudo kot srečanje s psom.

Še danes pa ne razumem, da tega strahu (niti drugih, imela sem jih polno),nisem nikoli zaupala mami, ki je bila mehka žena in bi moj strah gotovo upoštevala. Morda mi je bilo za čast, saj bi se sestre in bratje gotovo norčevali iz moje bojazljivosti.
Pozdrav.
#2
Anka Klemenčič
1
Jan 07, 2015
Ubogi otrok, kakšne stiske je doživljal......neverjetno, kako v tebi ostanejo taki strahovi, jaz še danes, ko sem že nekaj stara, trepetam in čutim nemir ob sebi ob človeku, ki me je prizadel....nič hudega mu nočem, nočem se maščevati, a v globini moje notranjosti je ostal strah, da me zopet ne rani....
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2015-01-07 00:12:38 (Jan 07, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
Sveta glava
Ryanova hči
Povodni mož v Svetem pismu
Anketa o uporabi mobitela
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
Avgust 2019
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031

Oglasi

2661.) kriv - jason pinter

Kategorija: Šport

Cena: 25 €

4691.) nomadi brez oaze  -  boris pahor

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5885.) vidna tema - izpoved o depresiji - william styron

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 12.99 €

6455.) oj, hišica očetova - cilka dimec žerdin

Kategorija: Naravoslovje

Cena: 9.99 €

6983.) luč fantastike - terry pratchett

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

https://www.naravni.si/blog/filtri-za-vodo/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

dober dan,   ste v kakšni finančni krizi? ali vam je banka zavrnila posojilo? ali potrebujete posojilo? ne skrbite več, ker je podjetje, ki je tu, da vam pomaga, daje posojila tako posameznikom kot podjetjem od 2000 evrov in več, obrestna mera je dostopna. če vas zanima, se lahko s svojimi prošnjami obrnete na hopkinsonloan@outlook.com.   hvala.  

Kategorija: Storitve

Cena: 10 €

v kolikor igrate igre na srečo, spremljate športi in radi tudi stavite, imate sedaj možnost, da ob registraciji na spletni strani: https://www.betsonhand.com/sl/william-hill/william-hill-bonus/ prejmete tudi william hill bonus.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

vas zanima kakšna znaša pokritost lte 4g omrežja pri enem izmed večjih operaterjev v sloveniji. na njihovi spletni strani si lahko ogledate zemljevid: https://www.a1.si/omrezje/hitrost-interneta-4g-lte

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

https://www.naravni.si/tehnologija/filtri-za-vodo.html

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

v kolikor razmišljate o nakupu kvalitetnega mobilnega telefona in zanj ne želite odšteti celega premoženja, je smiselno, da razmislite o nakupu samsung galaxy a7. zmogljiv telefon po ugodni ceni, ki vas bo zagotovo navdušil. več lahko najdete in preberete na naslovu: https://www.a1.si/telefoni/samsung-galaxy-a7-zlata

Kategorija: GSM telefoni

Cena: Pokličite za ceno

računalnik all in one envy velja za premium izdelek hp.  z top procesorjem in ločeno grafično kartico, nudi hitro in zmogljivo delovanje.  primeren tudi za zahtevne igerce!     

Kategorija: All-in-one računalniki

Cena: 1499 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj