Objavljeno Nov 06, 2017
Cannabis
... ali
Kako lahko konoplja reši svet
V kolikor bi v prid rešitvi planeta nemudoma prepovedali fosilna goriva ter njene
derivate, krčenje gozdov za papir in gradnjo, ter pri tem poskušali zmanjšati
učinek tople grede in nepotrebne deforestacije, kaj bi nam ostalo? Kateri je
tisti edini naravni vir, ki bi poskrbel za svetovno povpraševanje po papirju
in tekstilu, transportu, industrijski in domači energijski potrebi, pri tem
pa zmanjševal onesnaženje, obnavljal prst in čistil ozračje? Rastlina, ki je
za to skrbela do nedavnega – konoplja.
O konoplji
Konoplja
je ena od najstarejših kultiviranih in vsestranskih uporabnih rastlin. Njeno
zapuščino najdemo pri ljudstvih zmernega podnebnega pasu, ki so ji
uporabljala za pridobivanje vlaken, olja za barve in razsvetljavo, seme za
prehrano, iz stebel so izdelovali papir in gradbeni material, listje pa
uporabljali za prehrano živali in steljo. Zaradi vrst, ki vsebujejo
psihoaktivne substance, kot je THC, smo pridelavo konoplje prepovedali, toda
danes vsestranskost (industrijske) konoplje znova postaja pomembna.
Konopljina uporaba je zelo raznolika, saj so jo ljudje uporabljali na tisoče različnih
namenov. Uporabno je seme, iz katerega pridelujejo dragoceno olje za prehrano
– slednje vsebuje kar 50 do 70 odstotkov omega 6 kislin in 15 do 25 odstotkov
omega 3 maščobnih kislin, ter druge kisline, ki povečujejo imunsko odpornost
in povečuje zdravljenje vnetih procesov. Uporablja se steblo, ki vsebuje
vzdržljiva, dolgotrajna, vpojna, natezna in trda vlakna, uporabiti pa je
mogoče tudi konopljino listje. Do leta 1850 je bilo 80 procentov vsega
papirja, vrvi, goriva in olja narejeno prav iz konoplje. To je bilo še pred
odkritjem premoga in nafte v poznih 1850-tih, kateremu je sledilo največje
onesnaženje planeta v človeški zgodovini.
Cenjena je kot okoljevarstvena rastlina, saj sodi v skupino najhitreje rastočih rastlin
ne glede na pogoje, ni je treba gnojiti in zahteva malo pesticidov in
herbicidov, saj plevel preraste. Gojimo jo lahko namesto nekaterih okoljsko
problematičnih rastlin, kot je bombaž, katerega vzgoja zahteva ogromne
količine pesticidov (več kot 50% porabe pesticidov gre za bombaž, ki
predstavlja zgolj 1% kmetijskih površin v ZDA). Ni čudno, da je nočejo
lastniki nasadov bombaža, niti tovarne pesticidov.
Cenjena je tudi v kozmetični industriji, saj obnavlja naravno odpornost kože, kot
gradbeni in izolacijski material, primerna pa je tudi za izdelavo plastičnih
mas, lepil in barvil, pridobivanje goriva, v tekstilni industriji za izdelavo
oblačil. Konopljina oblačila so danes vedno bolj pogosta, saj so močna in se
ne obrabijo tako hitro. Konoplja lahko nadomesti celulozni les, ki ga
uporabljamo za izdelavo papirja in kartona, s čimer zmanjša
obremenjevanja okolja. S tem, da se porabi manj kemikalij pri izdelavi, je
konopljin papir veliko odpornejši in ne porumeni. Medtem ko konopljina zraste
v eni sezoni, potrebuje drevo celo življenje!
Vsa plastika, bi morala biti narejena iz konopljinega olja. Ta je, v nasprotju z
»navadno« plastiko, biorazgradljiva in ne škoduje okolju. Tudi pionir
avtomobilske industrije, Henry Ford je naredil avtomobil, ki je bil pretežno
izdelan iz plastike iz konopljinih vlaken, poganjalo pa ga je konopljino
gorivo. Proces izdelovanja konopljine plastike, ne bo uničila rek, kot to
počnejo DuPont in druga petrokemična podjetja. Ekologija žal ni v slovarju
naftnega lobija, mi pa potrebujemo obnovljivi vir energije za rešiti planet.
Dekriminalizirajmo konopljo!
Kako se je začelo?
Marihuana je NEVARNA, vendar ne človeškemu telesu in umu. Marihuana ne predstavlja grožnje ljudem - temveč
naftnim gigantom, alkoholni in tobačni industriji ter številnim večjim
kemičnim korporacijam. Številne velike korporacije, z velikim svežnjem
dolarjev in vplivom, so prikrile resnico pred javnostjo. Združene države
prikrivajo dejstvo, da je 130 let nazaj, pa vse do 4000 p.n.š., 80% naše
ekonomije in do 20% zdravstva temeljilo na uporabi te neverjetne rastline.
Resnica je, da bi v primeru legalizacije marihuane, le-ta, s svojim širokim spektrom
uporabe, povzročila industrijsko atomsko bombo! Podjetniki žal o tem niso nič
poučeni. Elita neverjetno močnih in bogatih ljudi, je kot nič kolikokrat
prej, razširila napačne in nasprotujoče si informacije o tej koristni
rastlini, ki bi ob pravi uporabi uničila njihova podjetja.
Od kotizvira izraz "marihuana"? V 30 letih preteklega stoletja je
bila ta beseda ustvarjena z namenom uničiti in oblatiti dobro ime, ki ga je
imela konoplja v vsej svoji neverjetni zgodovini. Naj navedem nekaj primerov:
vsi šolski učbeniki do leta 1880 so bili narejeni iz konoplje, prav tako je
bilo 80% tekstila, oblek, odej ipd. do leta 1820, ko je bil uveden
stroj za odstranjevanje bombaževih semen.
Povsem legalno je bilo plačevanje dajatev s konopljo v Ameriki med leti 1631 in
začetki 1800, poleg tega je bilo med 17. in 18. stoletjem ne-gojenje
konoplje sankcionirano po zakonu! V Virginii, si med leti 1763-69 lahko
šel v zapor, če si nasprotoval gojenju konoplje!
Do 20. stoletja je bila konoplja največji pridelek v številnih zveznih
državah! Leta 1850 je bil višek proizvodnje za Kentucky, kjer so
pridelali 40.000 ton konoplje.
Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega v obdobje pred 12.000 leti, leži pa
na območju današnje Kitajske. Tam so našli ostanke peščenih loncev,
katerih površino so krili vzorci iz konopljinih trakov.
Blago iz konoplje naj bi izdelovali že v 8. tisočletju p.n.š.
Leta 1916 je ameriška vlada predvidevala, da bo do leta 1940 ves papir
prihajal iz konoplje ter da ne bo potrebno posekati nobenega drevesa
več! Študije so kazale, da bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju
dreves.
Mechanical Engineering Magazine (feb. 1938) je objavil članek z naslovom
"Najprofitabilnejši in najbolj zaželeni pridelek, ki ga lahko
gojite". Članek navaja, da če bi konopljo gojili z tehnologijo 20.
stoletja, bi le ta postala največji agrikulturni pridelek v ZDA in
drugod po svetu.
Zarota in
medijska manipulacija
William Randolph Hearst in njegov Hearst Paper Manufactoring Division so bili
lastniki velikih gozdnih območij. Podjetje, ki je proizvajalo papirnate
izdelke iz dreves je hitro spoznalo grožnjo, ki jo prinaša konoplja in
milijonske izgube na njen račun.
V igro je leta 1937 vstopil DuPont, danes drugo največje kemično podjetje na svetu, ki je patentiral proces izdelave plastike iz nafte in premoga. Letno poročilo je
pozvalo delničarje naj vlagajo v njihovo novo petrokemično divizijo.
Sintetične stvari, kot so plastika, celofan, teflon, najlon idr. so bile
lahko po novem izdelane iz nafte. Po prepovedi konoplje istega leta, so bila
po novem vsa vlakna narejena petrokemično (t.i. najlon) – lahko si
predstavljate dobičke, ki so sledili. Andrew Mellon, DuPontov veliki
investitor, je postal Hooverjev finančni minister. Svojega nečaka po zakonu,
Herry J. Anslinger-ja, je nemudoma postavil za vodjo Urada za narkotike in
nevarne droge.
V času razvoja avtomobilske industrije, času ko je postajala nafta pomembnejša iz
dneva v dan, je konoplja pri teh oblastnikih izzvala veliko ogorčenje, saj je
ogrožala njihov (bodoči) milijonski imperij. Kako lahko pustimo, da se
celotno ljudstvo preživlja s plodovi ene same rastline?! Konoplja daje moč
zemlji in posamezniku, ki ima zemljo, nafta pa le peščici ljudi, ki jo lahko
upravljajo. Glavni cilj je bila seveda centralizacija v finančnem smislu.
Začeli so uporabljati mehiški slengovski izraz "marihuana" in ga vsilili
ameriški zavesti, namesto že obstoječega »konoplja« (hemp-cannabis), ki je
bil v uporabi do sedaj. Ljudje se niso zavedali, da s prepovedjo
"marihuane" prepoveduje tudi konopljo. Konoplja, rastlina, ki jo je
človek zavestno uporabljal preko 10 tisoč let, se je bližala svojemu koncu.
Rumeni tisk, ki je vladal med poznimi 20. in 30. letih prejšnjega stoletja s
Hearstovimi časopisi na čelu, je objavljal zgodbe o grozoti, ki jo prinaša v
človekov vsakdan prav marihuana. Ljudje so nemudoma vsemu verjeli in
marihuana je dobivala prve strani tiska. Bralci so sčasoma spoznali, da je
kriva za vse – od avtomobilskih nesreč, do izprijene morale.
Filmi, kot so Reefer Madness (1936), Marihuana: Assassin of the Youth (1935)
in Marihuana: The Devil's Weed (1936), ki so se vrteli v kinematografih,
so bili le dobra propaganda, namenjena ustvarjanju novega sovražnika. Namen je
bil pridobitev javne podpore za Akt o prepovedi marihuane (Marihuana Tax Act).
Poglejmo si primer filma Reefer Madness in sporočila, ki jih je navajal:
-nasilen narkotik
-dejanja šokantnega nasilja
-neozdravljiva norost
-pod vplivom droge, je ubil celotno družino s sekiro
-resnejša in nevarnejša, kot druge škodljive droge (heroin, kokain), je grožnja, ki jo predstavljamarihuana!
Film se ni končal z običajnim "The End", temveč z opozorilom na ekranu:
SPOROČITE OTROKOM!
Ljudje so nasedli...14. aprila 1937 je Marihuana Tax Law ali predlog zakona, ki je prepovedal konopljo pripeljan pred House Committee on Ways and Means, glavni pisci davkarije v državi. Predsednik tega komiteja je bil Rober Doughton, podpornik DuPonta, in oseba ki je spravila zakon skozi kongres. Sledilo je pričakovano.
Septembra 1937 je kongres konopljo prepovedal v vsega 90. sekundah. Najuporabnejši pridelek je po novem postal zgolj »droga«, in bila zamenjana s petrokemičnimi nadomestki, ki so v uporabi še danes. ZDA so poskrbele da se po drugi svetovni vojni marihuana prepove tudi drugod po svetu. To so naredile tako
skrbno, da se po 1940. letu, o konoplji sploh ni učilo v šolah. Konoplja je
bila izbrisana iz vsakodnevne zavesti.
Kongres je prepovedal konopljo, ker naj bi bila to droga, ki povzroči največ nasilja.
Anslinger, vodja Komisije za droge pri kateri je služil 32 let, je promoviral
idejo da marihuana povzroča pri uporabnikih ekstremno nasilje. V 50-tih, pod
komunistično grožnjo, je Anslinger trdil ravno nasprotno - marihuana te naredi
pacifista, tako, da se niti vojaki nočejo boriti.
Kako naprej?
Danes je naš
planet v resnih težavah. Dušimo se medtem ko številni deževni gozdovi
izginjajo, onesnaževanje, strupi in kemikalije pa ubijajo ljudi. Te velike
probleme, bi lahko rešili s ponovno industrializacijo konoplje. Konoplja, v
sodelovanju z vetrno, sončno in hidroenergijo, bi zadoščala za energijske
potrebe celotnega planeta, ki jih zdaj dobivamo preko fosilnih goriv. Pridobili
bi energijo, gorivo, papir, vlakna in zdravila - vse naravno. Do sedaj smo
porabili preko 80% naftnih rezerv in potrebe po obnovljivih virih so vsak dan
večje. Konoplja je pred prepovedjo služila za izdelavo preko 25.000 različnih
izdelkov, samo pomislite!
Tobačni, alkoholni in naftni lobiji plačujejo milijone dolarjev a programe kot so
Amerika brez drog in podobne agencije. Pranje možganov se nadaljuje tudi
danes, kjer propaganda, po 11. Septembru, govori: Če kupite joint... podpirate
TERORIZEM! Pol milijona ljudi na leto (v Ameriki) umre za posledicami alkohola,
vsaka tretja prometna nesreča v Sloveniji ima isti razlog, pol milijona je tudi
statistika smrti za posledicami tobaka – nobena smrt pa ni pripisana
prekomernemu uživanju marihuane, niti ena! Naša družba je prepovedala konopljo,
medtem ko dovoljuje uporabo alkohola in tobaka! Konopljo bi morali
dekriminalizirati, jo postaviti v lekarne – saj ima veliko pozitivnejših in
naravnih učinkov, kot razna kemična zdravila.
Do danes tehtnih dokazov, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k
uporabi drugih, trših drog, ni. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba
prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri
njemu pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje.
Stereotipno je zadetost enačena s pijanostjo, vendar je resnica velikokrat drugačna. Trava spodbuja kreativne sposobnosti, percepcija časa se upočasni in oseba postane
bolj dovzetna za okolje okoli sebe. Pod vplivom bolj spoštuješ in
doživljaš vse oblike umetnosti, si bližje naravi in na splošno več ČUTIŠ. To je
v popolnem nasprotju z alkoholnim stanjem zavesti.
Ameriška vlada in DEA nam lažejo preko 100 let. Kako se počutite, ko VESTE, da
imajo ekonomski interesi in policija več besede glede prihodnosti Zemlje, kot
pa ljudje? Razlog zakaj je ta, tako vsestranska rastlina prepovedana, ni v tem
kako psihično vpliva na nas… prepovedana je ker so nekateri v kapitalizmu
postavili ekonomske interese pred prihodnostjo našega planeta.
Vir:MIP
... ali
Kako lahko konoplja reši svet
V kolikor bi v prid rešitvi planeta nemudoma prepovedali fosilna goriva ter njene
derivate, krčenje gozdov za papir in gradnjo, ter pri tem poskušali zmanjšati
učinek tople grede in nepotrebne deforestacije, kaj bi nam ostalo? Kateri je
tisti edini naravni vir, ki bi poskrbel za svetovno povpraševanje po papirju
in tekstilu, transportu, industrijski in domači energijski potrebi, pri tem
pa zmanjševal onesnaženje, obnavljal prst in čistil ozračje? Rastlina, ki je
za to skrbela do nedavnega – konoplja.
O konoplji
Konoplja
je ena od najstarejših kultiviranih in vsestranskih uporabnih rastlin. Njeno
zapuščino najdemo pri ljudstvih zmernega podnebnega pasu, ki so ji
uporabljala za pridobivanje vlaken, olja za barve in razsvetljavo, seme za
prehrano, iz stebel so izdelovali papir in gradbeni material, listje pa
uporabljali za prehrano živali in steljo. Zaradi vrst, ki vsebujejo
psihoaktivne substance, kot je THC, smo pridelavo konoplje prepovedali, toda
danes vsestranskost (industrijske) konoplje znova postaja pomembna.
Konopljina uporaba je zelo raznolika, saj so jo ljudje uporabljali na tisoče različnih
namenov. Uporabno je seme, iz katerega pridelujejo dragoceno olje za prehrano
– slednje vsebuje kar 50 do 70 odstotkov omega 6 kislin in 15 do 25 odstotkov
omega 3 maščobnih kislin, ter druge kisline, ki povečujejo imunsko odpornost
in povečuje zdravljenje vnetih procesov. Uporablja se steblo, ki vsebuje
vzdržljiva, dolgotrajna, vpojna, natezna in trda vlakna, uporabiti pa je
mogoče tudi konopljino listje. Do leta 1850 je bilo 80 procentov vsega
papirja, vrvi, goriva in olja narejeno prav iz konoplje. To je bilo še pred
odkritjem premoga in nafte v poznih 1850-tih, kateremu je sledilo največje
onesnaženje planeta v človeški zgodovini.
Cenjena je kot okoljevarstvena rastlina, saj sodi v skupino najhitreje rastočih rastlin
ne glede na pogoje, ni je treba gnojiti in zahteva malo pesticidov in
herbicidov, saj plevel preraste. Gojimo jo lahko namesto nekaterih okoljsko
problematičnih rastlin, kot je bombaž, katerega vzgoja zahteva ogromne
količine pesticidov (več kot 50% porabe pesticidov gre za bombaž, ki
predstavlja zgolj 1% kmetijskih površin v ZDA). Ni čudno, da je nočejo
lastniki nasadov bombaža, niti tovarne pesticidov.
Cenjena je tudi v kozmetični industriji, saj obnavlja naravno odpornost kože, kot
gradbeni in izolacijski material, primerna pa je tudi za izdelavo plastičnih
mas, lepil in barvil, pridobivanje goriva, v tekstilni industriji za izdelavo
oblačil. Konopljina oblačila so danes vedno bolj pogosta, saj so močna in se
ne obrabijo tako hitro. Konoplja lahko nadomesti celulozni les, ki ga
uporabljamo za izdelavo papirja in kartona, s čimer zmanjša
obremenjevanja okolja. S tem, da se porabi manj kemikalij pri izdelavi, je
konopljin papir veliko odpornejši in ne porumeni. Medtem ko konopljina zraste
v eni sezoni, potrebuje drevo celo življenje!
Vsa plastika, bi morala biti narejena iz konopljinega olja. Ta je, v nasprotju z
»navadno« plastiko, biorazgradljiva in ne škoduje okolju. Tudi pionir
avtomobilske industrije, Henry Ford je naredil avtomobil, ki je bil pretežno
izdelan iz plastike iz konopljinih vlaken, poganjalo pa ga je konopljino
gorivo. Proces izdelovanja konopljine plastike, ne bo uničila rek, kot to
počnejo DuPont in druga petrokemična podjetja. Ekologija žal ni v slovarju
naftnega lobija, mi pa potrebujemo obnovljivi vir energije za rešiti planet.
Dekriminalizirajmo konopljo!
Kako se je začelo?
Marihuana je NEVARNA, vendar ne človeškemu telesu in umu. Marihuana ne predstavlja grožnje ljudem - temveč
naftnim gigantom, alkoholni in tobačni industriji ter številnim večjim
kemičnim korporacijam. Številne velike korporacije, z velikim svežnjem
dolarjev in vplivom, so prikrile resnico pred javnostjo. Združene države
prikrivajo dejstvo, da je 130 let nazaj, pa vse do 4000 p.n.š., 80% naše
ekonomije in do 20% zdravstva temeljilo na uporabi te neverjetne rastline.
Resnica je, da bi v primeru legalizacije marihuane, le-ta, s svojim širokim spektrom
uporabe, povzročila industrijsko atomsko bombo! Podjetniki žal o tem niso nič
poučeni. Elita neverjetno močnih in bogatih ljudi, je kot nič kolikokrat
prej, razširila napačne in nasprotujoče si informacije o tej koristni
rastlini, ki bi ob pravi uporabi uničila njihova podjetja.
Od kotizvira izraz "marihuana"? V 30 letih preteklega stoletja je
bila ta beseda ustvarjena z namenom uničiti in oblatiti dobro ime, ki ga je
imela konoplja v vsej svoji neverjetni zgodovini. Naj navedem nekaj primerov:
vsi šolski učbeniki do leta 1880 so bili narejeni iz konoplje, prav tako je
bilo 80% tekstila, oblek, odej ipd. do leta 1820, ko je bil uveden
stroj za odstranjevanje bombaževih semen.
Povsem legalno je bilo plačevanje dajatev s konopljo v Ameriki med leti 1631 in
začetki 1800, poleg tega je bilo med 17. in 18. stoletjem ne-gojenje
konoplje sankcionirano po zakonu! V Virginii, si med leti 1763-69 lahko
šel v zapor, če si nasprotoval gojenju konoplje!
Do 20. stoletja je bila konoplja največji pridelek v številnih zveznih
državah! Leta 1850 je bil višek proizvodnje za Kentucky, kjer so
pridelali 40.000 ton konoplje.
Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega v obdobje pred 12.000 leti, leži pa
na območju današnje Kitajske. Tam so našli ostanke peščenih loncev,
katerih površino so krili vzorci iz konopljinih trakov.
Blago iz konoplje naj bi izdelovali že v 8. tisočletju p.n.š.
Leta 1916 je ameriška vlada predvidevala, da bo do leta 1940 ves papir
prihajal iz konoplje ter da ne bo potrebno posekati nobenega drevesa
več! Študije so kazale, da bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju
dreves.
Mechanical Engineering Magazine (feb. 1938) je objavil članek z naslovom
"Najprofitabilnejši in najbolj zaželeni pridelek, ki ga lahko
gojite". Članek navaja, da če bi konopljo gojili z tehnologijo 20.
stoletja, bi le ta postala največji agrikulturni pridelek v ZDA in
drugod po svetu.
Zarota in
medijska manipulacija
William Randolph Hearst in njegov Hearst Paper Manufactoring Division so bili
lastniki velikih gozdnih območij. Podjetje, ki je proizvajalo papirnate
izdelke iz dreves je hitro spoznalo grožnjo, ki jo prinaša konoplja in
milijonske izgube na njen račun.
V igro je leta 1937 vstopil DuPont, danes drugo največje kemično podjetje na svetu, ki je patentiral proces izdelave plastike iz nafte in premoga. Letno poročilo je
pozvalo delničarje naj vlagajo v njihovo novo petrokemično divizijo.
Sintetične stvari, kot so plastika, celofan, teflon, najlon idr. so bile
lahko po novem izdelane iz nafte. Po prepovedi konoplje istega leta, so bila
po novem vsa vlakna narejena petrokemično (t.i. najlon) – lahko si
predstavljate dobičke, ki so sledili. Andrew Mellon, DuPontov veliki
investitor, je postal Hooverjev finančni minister. Svojega nečaka po zakonu,
Herry J. Anslinger-ja, je nemudoma postavil za vodjo Urada za narkotike in
nevarne droge.
V času razvoja avtomobilske industrije, času ko je postajala nafta pomembnejša iz
dneva v dan, je konoplja pri teh oblastnikih izzvala veliko ogorčenje, saj je
ogrožala njihov (bodoči) milijonski imperij. Kako lahko pustimo, da se
celotno ljudstvo preživlja s plodovi ene same rastline?! Konoplja daje moč
zemlji in posamezniku, ki ima zemljo, nafta pa le peščici ljudi, ki jo lahko
upravljajo. Glavni cilj je bila seveda centralizacija v finančnem smislu.
Začeli so uporabljati mehiški slengovski izraz "marihuana" in ga vsilili
ameriški zavesti, namesto že obstoječega »konoplja« (hemp-cannabis), ki je
bil v uporabi do sedaj. Ljudje se niso zavedali, da s prepovedjo
"marihuane" prepoveduje tudi konopljo. Konoplja, rastlina, ki jo je
človek zavestno uporabljal preko 10 tisoč let, se je bližala svojemu koncu.
Rumeni tisk, ki je vladal med poznimi 20. in 30. letih prejšnjega stoletja s
Hearstovimi časopisi na čelu, je objavljal zgodbe o grozoti, ki jo prinaša v
človekov vsakdan prav marihuana. Ljudje so nemudoma vsemu verjeli in
marihuana je dobivala prve strani tiska. Bralci so sčasoma spoznali, da je
kriva za vse – od avtomobilskih nesreč, do izprijene morale.
Filmi, kot so Reefer Madness (1936), Marihuana: Assassin of the Youth (1935)
in Marihuana: The Devil's Weed (1936), ki so se vrteli v kinematografih,
so bili le dobra propaganda, namenjena ustvarjanju novega sovražnika. Namen je
bil pridobitev javne podpore za Akt o prepovedi marihuane (Marihuana Tax Act).
Poglejmo si primer filma Reefer Madness in sporočila, ki jih je navajal:
-nasilen narkotik
-dejanja šokantnega nasilja
-neozdravljiva norost
-pod vplivom droge, je ubil celotno družino s sekiro
-resnejša in nevarnejša, kot druge škodljive droge (heroin, kokain), je grožnja, ki jo predstavljamarihuana!
Film se ni končal z običajnim "The End", temveč z opozorilom na ekranu:
SPOROČITE OTROKOM!
Ljudje so nasedli...14. aprila 1937 je Marihuana Tax Law ali predlog zakona, ki je prepovedal konopljo pripeljan pred House Committee on Ways and Means, glavni pisci davkarije v državi. Predsednik tega komiteja je bil Rober Doughton, podpornik DuPonta, in oseba ki je spravila zakon skozi kongres. Sledilo je pričakovano.
Septembra 1937 je kongres konopljo prepovedal v vsega 90. sekundah. Najuporabnejši pridelek je po novem postal zgolj »droga«, in bila zamenjana s petrokemičnimi nadomestki, ki so v uporabi še danes. ZDA so poskrbele da se po drugi svetovni vojni marihuana prepove tudi drugod po svetu. To so naredile tako
skrbno, da se po 1940. letu, o konoplji sploh ni učilo v šolah. Konoplja je
bila izbrisana iz vsakodnevne zavesti.
Kongres je prepovedal konopljo, ker naj bi bila to droga, ki povzroči največ nasilja.
Anslinger, vodja Komisije za droge pri kateri je služil 32 let, je promoviral
idejo da marihuana povzroča pri uporabnikih ekstremno nasilje. V 50-tih, pod
komunistično grožnjo, je Anslinger trdil ravno nasprotno - marihuana te naredi
pacifista, tako, da se niti vojaki nočejo boriti.
Kako naprej?
Danes je naš
planet v resnih težavah. Dušimo se medtem ko številni deževni gozdovi
izginjajo, onesnaževanje, strupi in kemikalije pa ubijajo ljudi. Te velike
probleme, bi lahko rešili s ponovno industrializacijo konoplje. Konoplja, v
sodelovanju z vetrno, sončno in hidroenergijo, bi zadoščala za energijske
potrebe celotnega planeta, ki jih zdaj dobivamo preko fosilnih goriv. Pridobili
bi energijo, gorivo, papir, vlakna in zdravila - vse naravno. Do sedaj smo
porabili preko 80% naftnih rezerv in potrebe po obnovljivih virih so vsak dan
večje. Konoplja je pred prepovedjo služila za izdelavo preko 25.000 različnih
izdelkov, samo pomislite!
Tobačni, alkoholni in naftni lobiji plačujejo milijone dolarjev a programe kot so
Amerika brez drog in podobne agencije. Pranje možganov se nadaljuje tudi
danes, kjer propaganda, po 11. Septembru, govori: Če kupite joint... podpirate
TERORIZEM! Pol milijona ljudi na leto (v Ameriki) umre za posledicami alkohola,
vsaka tretja prometna nesreča v Sloveniji ima isti razlog, pol milijona je tudi
statistika smrti za posledicami tobaka – nobena smrt pa ni pripisana
prekomernemu uživanju marihuane, niti ena! Naša družba je prepovedala konopljo,
medtem ko dovoljuje uporabo alkohola in tobaka! Konopljo bi morali
dekriminalizirati, jo postaviti v lekarne – saj ima veliko pozitivnejših in
naravnih učinkov, kot razna kemična zdravila.
Do danes tehtnih dokazov, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k
uporabi drugih, trših drog, ni. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba
prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri
njemu pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje.
Stereotipno je zadetost enačena s pijanostjo, vendar je resnica velikokrat drugačna. Trava spodbuja kreativne sposobnosti, percepcija časa se upočasni in oseba postane
bolj dovzetna za okolje okoli sebe. Pod vplivom bolj spoštuješ in
doživljaš vse oblike umetnosti, si bližje naravi in na splošno več ČUTIŠ. To je
v popolnem nasprotju z alkoholnim stanjem zavesti.
Ameriška vlada in DEA nam lažejo preko 100 let. Kako se počutite, ko VESTE, da
imajo ekonomski interesi in policija več besede glede prihodnosti Zemlje, kot
pa ljudje? Razlog zakaj je ta, tako vsestranska rastlina prepovedana, ni v tem
kako psihično vpliva na nas… prepovedana je ker so nekateri v kapitalizmu
postavili ekonomske interese pred prihodnostjo našega planeta.
Vir:MIP
Nov 06, 2017