Članek
Saša Veronik: Kaj zdravje, lepota!
Objavljeno Sep 05, 2015

Končane so kratkohlačne počitnice; ženske še nikdar niso nosile tako kratkih in moški ne tako smešno pisanih. Jutri se bo začela meteorološka jesen. In ljudje bodo govorili o zdravju. – O jogurtu, kar ste morda že dolgo želeli vedeti. Nova odkritja, a brez jogurtne revolucije.

Ni še dolgo tega, ko so mlekarne snubile s prebiotičnimi ali s probiotičnimi jogurti, češ da krepijo imunski sistem in so sploh mega zdravi za vse in vsakogar. Odkar velja uredba Evropske unije (EFSA), da se sme oglaševati neki prehrambni izdelek kot »zdrav« ali »podpora zdravju« le, če obstajajo zanj trdni zananstveni dokazi, teh reklam niste več opazili. Do zdaj je – toliko je bilo reklam – med štiri tisoč prijavljenimi izdelki dobilo dovoljenje dobrih dvesto. Kljub temu pa jogurtu še naprej pripisujejo zdravilno moč in podporo imunskemu sistemu po prebavnem traktu. V slovitem nemškem inštitutu Maksa Plancka celo preučujejo njegov pozitivni vpliv za zdravljenje do zdaj neozdravljive Parkinsonove bolezni. Baje so blizu, manjkajo samo še klinične študije.

Da lahko neki jogurt dobro vpliva ali bi vplival na ohranjanje zdravja in zdravljenje, mora vsebovati ustrezne bakterije, ki se morajo prebiti skozi želodčno kislino, za katero je znano, da zlepa ne spusti česa skozi; še železo razžre. Da lahko zdravilno vpliva v črevesju, je spet odvisno od bakterij v njem. V našem telesu so že mlečnokislinske bakterije, kot so lactobacillus casei, lactobacillus acidophilus ali bifidobacterium. Te »dobre« držijo v šahu »hudobne« bakterije, ki povzročajo bolezni. Te koristne bakterije imenujemo probiotiki; prebiotiki pa so tudi »dobri«, neprebavljivi ogljikovi hidrati, na primer fruktoza in oligosaharidi itd.

Kot potrošnik ne veš, katere bakterije, ki se lahko prebijejo skozi želodec, vsebuje neki  jogurt. Zato se priporoča, da naj tisti, ki morajo uživati probiotike, sežejo po kapsulah, katerih medicinski učinek je dokazan. Nekateri proizvajalci trdijo, da vsebujejo njihovi jogurti desnosučne (L+) oziroma tudi levosučne (D-) mlečne kisline. Tako jih razvrščajo naravne fizikalne lastnosti. Zdrav človek nima težav s prebavljanjem enih in drugih, velja pa, levosučne prebavljamo več časa, kar pomeni, da so desnosučne laže prebavljive. Skratka: ni nobenega dokaza ali zagotovila, da bi najbolj znani bolgarski jogurt, pa jogurti z levo- ali desnosučnimi probiotiki krepili zdravje ali pomagali zdraviti. Vendar je jogurt zelo zdrava hrana, posebej manj sladek in masten. Vsebuje predvsem obilo vitaminov B2 in B12 in seveda kalcij. V sto gramih jogurta ga je kar 115 miligramov, kar je 11,5 odstotka dnevne potrebe odraslega človeka; mladina potrebuje celo nekaj več kot 1000 mg kalcija dnevno; približno 1200. Kalcij je potreben za rast kosti, delovanje mišic, za prenos signalov prek živčevja in od celice do celice, pa za čiščenje krvi. Ljudje smo nasploh slabo preskrbljeni s kalcijem, ki ga je veliko v mleku in vseh mlečnih izdelkih.

Slovenec zaužije na leto približno 15 kg jogurta, kar ustreze dvema lončkoma po 150 g na teden. Najbolj priljubljen med potrošniki je seveda sadni jogurt (jaz kupujem jogurt kar v diskontu, ker ne dam za 250 g »domačega« en evro, če stane pol kilogramski 70 centov; vanj si drobno narežem, ne piriram, da imam  občutek grižljaja, sveže, sezonsko sadje, in to čim več vrst. Da se jogurt sme imenovati »sadni«, mora po zakonu vsebovati najmanj šest odstotkov svežega sadja. Z aromami pa je tako: če je označena »naravna jagodna aroma«, mora aroma izvirati 95 odstotkov iz jagod; če je oznaka »naravna aroma«, pa ni treba, da je jagodna, ampak je po navadi iz kvasa ali bakterij ali, kot je pri vanilji, iz lesnih opilkov.

Še nekaj zgodovine. Ruski znanstvenik Ilija Mečnikov (1845–1916) je prejel Nobelovo nagrado za ugotovitev, da se »dobre« bakterij borijo s »slabimi«, torej s povzročitelji bolezni v prebavilih. Leta 1908 je dobil Nobelovo nagrado za odkritje imunskega obrambnega sistema, potem ko je objavil podatek o osupljivo dolgi življenjski dobi kavkaških in bolgarskih prebivalcev. Na evropskih policah obstaja kar dva tisoč različnih jogurtov (okusov).

Beri dalje...