Članek
Predpisi znotraj ustanov Vatikana, ki privabljajo gnilobo, korupcijo in zlorabe!
Objavljeno Mar 28, 2016

ZELO ZANIMIV ZAPIS Ciril Brajer, KATEREGA SEM ŽELEL OBJAVITI TUDI NA TEH STRANEH MOJEGA BLOGA IN KATEREGA VELJA PREBRATI, MORDA VAM RAZSVETLI OBZORJE RKC UMAZANIJ!

Danes sem se že spuščal v teološke razprave, pač tak dan. Tu vedno pogorim. Ko pa se stvari dotaknejo inštitucije RKC, sem malo močnejši. A do konca tem packam ne prideš:

DRŽAVA SE JE OD CERKVE RES LOČILA, A ZELO DAREŽLJIVIH ROK Sveto vatikansko pranje denarja Naš bralec je izračunal, da znaša letna nabirka slovenske Cerkve 58 milijonov neobdavčenih evrov – Pa so še številni drugi prihodki: pogrebi, poroke, krsti – Z uvedbo verskega davka bi se odpravilo nepravično in neupravičeno financiranje verskih skupnosti
Ciril Brajer

»Problem so določeni predpisi znotraj ustanov Vatikana. Ti privabljajo gnilobo, korupcijo, zlorabe. Vse dokler bo vatikanska banka dejansko offshore banka, za katero ne veljajo nobena pravila, bo privabljala umazan kapital.« Tako je za Dnevnik pribil Gianluigi Nuzzi, novinar in pisec knjige Vatikan, d.d. Knjigo je sestavilo približno pet tisoč dokumentov, listin in zapiskov o financah Inštituta za nabožna dela, vatikanske banke in vatikanskega tajništva. So del skrivnostne zapuščine, po katero si je drznil avtor le v spremstvu osebnih stražarjev.

Pralni stroj
Razkrinkan je velikanski pralni stroj, v katerem se »očistijo« ogromne vsote denarja.

Ogromno podkupnin, čudne smrti, umori, bančni računi, katerih denar je bil naslovljen na neobstoječe dobrodelne sklade. Tudi v Slovenijo je prihajal po nenavadnih poteh. Kakšne pa so poti, po katerih denar iz Slovenije teče v Vatikan? So pregledne, obdavčene, nadzorovane?

Komajda. Naša država namreč ne ve, ali pa noče povedati, niti tega, koliko je Cerkvi vrnila denacionaliziranega premoženja v naravi, koliko v denarju ali obveznicah. Ministrstva niti Uradu za verske skupnosti ne sporočajo, koga vse med verskimi skupnostmi, zakaj in v kolikšni meri financirajo. Direktor Aleš Gulič nam je priznal, da teh številk nima, in namignil, da bi jih morda mi celo prej zbrali kot njegov urad, kjer bi to trajalo dolge mesece. Da marsikaj smrdi, je ugotovila tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič v intervjuju za Nedeljca.

Spominjala se je, kako jo je obrambno ministrstvo še kot znanstvenico poklicalo na pogovor, da mora del programa, ki govori o skrbi za družine, izvesti prav Frančiškanski družinski inštitut. To je v bistvu pomenilo, da se je morala FDV odreči kolegom iz SAZU. Jelušičevi je bilo žal, doživela je osebno travmo, se srečala z lobiji, pritiski, igračkanjem z javnim denarjem. Skratka, uradniki so jo prisilili, da se je odrekla stroki, da je Cerkev lahko prišla do državnega denarja. Tudi Mitja Saje je imel podobno izkušnjo, ko je državo prosil za denarno podporo njegovemu programu oživljanja društva Postrešček. Za humanitarno, kulturno in turistično dejavnost ni bilo denarja in jezen je izbrskal, da se ga je vedno našlo za nekakšna verska društva, organizacije, združbe, pa naj so bili programi še tako za lase privlečeni.

Razumeti Cerkev skozi kapital
Te dni smo dobili pismo bralca:

»Koliko denarja naberejo župniki v enem letu? Da bi razumeli Cerkev, morate vedeti, kako poteka tok kapitala. Vedno enosmerno! Iz posamezne župnije v škofije in iz škofij v Vatikan. Nikoli drugače. In tako že stoletja. Poglejte, koliko župniki naberejo iz nabirke.

Za osnovo mojega izračuna je javno priznanje le enega župnika v TV-tedniku, da na eno mašo z nabirko dobi 400 evrov. Po tem sem računal: 800 duhovnikov x dve maši dnevno x 365 dni x 400 evrov > 233,600.000 evrov zgolj v enem letu.

Zmanjšajmo ta znesek na polovico, saj morda niso vse župnije tako bogate. Potem zmanjšajmo še enkrat na polovico, če nimajo vsi toliko maš. Toda cerkva je več kot tisoč in mnogi župniki mašujejo v več cerkvah.

Torej 233,600.000 evrov : 2 > 116,800.000 evrov : 2 > 58,400.000 evrov.

Letna nabirka slovenske Cerkve torej po zelo dobrohotnem izračunu znaša 58 milijonov evrov! Potem je treba dodati še ceno vsake maše. Če pri maši poslušaš, potem lahko slišiš, da imajo maše prodane vsaj za pol leta naprej. Dve maši na dan po 17 evrov na 800 duhovnikov je 9,928.000 evrov.

Samo z mašami torej zaslužijo župniki letno (minimalno nabirka in cena maše po ceniku) 69 milijonov evrov. Če od tega odštejemo njihove plače, 1500 evrov bruto na mesec, od nabranih 69 milijonov še vedno ostane 54,600.000 evrov. Ti gredo torej v škofije. Koliko si tam vzamejo, ne vem, vem pa, da razlika roma v Vatikan, kajti ta je absolutni lastnik vsega cerkvenega premoženja.

Ne pozabimo, ta denar je brez vsake obdavčitve! Drugih prihodkov RKC tu ne bom analiziral, ampak le naštel: poroke, pogrebi, krsti, sveta maziljenja, dohodki iz posestev in gozdov, dohodki iz bank ter prihodki iz lastništva, delnic, dedovanja. Za Karitas seveda Cerkev nič ne da iz svojega. Oni samo organizirajo ločeno nabirko, zastonjske koncerte, prostovoljne prispevke občanov. Tudi za obnove cerkva so ločene nabirke po fari, pa iz kulturnega ministrstva obilo kapne in državne subvencije dobivajo iz več različnih ministrstev. Župniki dobijo tudi mesečno plačo in pokojnine iz državne blagajne, iz naših pokojninskih prispevkov, ker Cerkev za pokojninsko zavarovanje pač ne plačuje.«

Država nima pojma
Te izračune smo seveda preverjali, najprej pri RKC. Prosili smo tako za potrditev verodostojnosti podatkov kot za njihov komentar. Dvakrat. Odgovor bo, so obljubili, če ga pa ne bo, tiči vzrok v pripravah na evharistični kongres.

Naslednji korak je bil na ministrstvo za finance. Če so za pranje denarja, mafijo, korupcijo v vatikanski banki obdolžili slabe predpise in nepreglednost, nas je najprej zanimalo, ali država sploh ve, koliko davkoplačevalskega denarja odmeri RKC. Pojma nima!

Ministrstvo, od katerega bi pričakovali, da bo takšne podatke streslo iz rokava, še posebno glede na našo ustavo, ki Cerkev od države jasno ločuje, nas je napotilo na Urad za verske skupnosti. Še prej pa na vladni portal. Tam smo med predlogi vladi našli zanimive zamisli:

»Vladi predlagam, da naj uvede financiranje verskih skupnosti in cerkva po principu verskega davka. Takšno financiranje verskih organizacij je edino pravično in ga imajo v več evropskih državah. Delovanje verskih skupnosti in cerkva morajo financirati izključno verniki.«

»Z uvedbo verskega davka bi se odpravilo nepravično in neupravičeno financiranje verskih skupnosti ter cerkva po principu solidarnosti. Po sedanji ureditvi financirajo verske organizacije tudi neverniki. Iz tako zbranega verskega davka bi verske skupnosti in cerkve plačevale svojim duhovnikom ali drugim zaposlenim zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, mesečno plačo…«

»Vsaka verska skupnost in cerkev bi z uvedbo cerkvenega davka razpolagala z natančnim številom pripadnikov in odpravili bi manipulacije o njihovem številu.«

Je krivično, toda…
Takšni in podobni predlogi se na vladnem portalu kar vrstijo. Urad se s takšnim predlogom ne strinja:

»Urad se s predlagateljevo oceno veljavne ureditve deloma strinja, da trenutna ureditev pomeni nepravično in neupravičeno financiranje verskih skupnosti ter cerkva po principu solidarnosti in da po sedanji ureditvi financirajo verske organizacije tudi neverniki. Ne strinja pa se s predlagano rešitvijo, s cerkvenim davkom. Uvedba cerkvenega davka, ki pomeni uporabo državnega aparata za pobiranje davka za pravno osebo zasebnega prava, versko skupnost torej, po mnenju urada ni skladna s sistemom ločitve države in verskih skupnosti oziroma dosledno nevtralnostjo države.

Ker pa trenutna ureditev nekritično omogoča financiranje verske dejavnosti, bo urad predlagal spremembo zakonodaje. Ko bo država prenehala financirati versko dejavnost, se bo končala situacija, ko vsi ‚solidarnostno’ plačujejo za versko dejavnost. S spremembami bo odpadla potreba po državni ureditvi financiranja verske dejavnosti na prihodkovni strani in ker je urad napovedal, da bo predlagal spremembo zakonodaje v tem delu, predlog cerkvenega davka ni aktualen.«

Koliko sredstev je bilo od Urada Vlade RS za verske skupnosti v zadnjih letih nakazanih Katoliški cerkvi?

»Urad je nakazal sredstva prek dveh postavk: pomoč verskim skupnostim in prispevki duhovnikom.

Koliko davkoplačevalskega denarja država še odšteje za različne verske organizacije, društva? Mnogo teh obilno plačanih programov je očitno odveč, so le posebni molzni stroji za proračun?

»Urad ne razpolaga s podatkom, koliko proračunskih sredstev je bilo v celoti nakazanih Katoliški cerkvi od drugih ministrstev ali lokalnih skupnosti.«