Roman Vodeb

Roman Vodeb, kritični mislec, (teoretski) psihoanalitik, osebni svetovalc, EnfantTerible ...

Prijatelji (30)
Bojan Ahlin
Ernest Skrjanec
Gašper Bažika
Laščan Zlatorog
Sašo Lap
Gregor Grajzar
Klavdija Hiti
Nenad Vladić
Spremljevalci (48)
Gregor Grajzar
Guisseppe Tullio Saragozza
Mirko Zamernik
Alenka Keber
Ljubica Voinović
Alenka Flori
Lucija Šiftar
Alexio Dickson

Kategorija: psihoanaliza

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Žensko modrovanje o penisu
Odsotnost kritičnega mišljenja (in razumevanje pedofilije)
Arheologija politične konfliktnosti (med vladno koalicijo in opozicijo)
Psihoanalitična interpretacija teorije zarote – 5. del
Teorija teorije zarote (nanašalne blodnje o votlosti Zemlje) – 3. del
Teorija zarote: nezemljani in Matjaž Obranovič – 4. del
Psihoanalitična teorija TEORIJE ZAROTE – 1. del
PSIHOANALITIČNA teorija teorij(e) zarote – 2. del
Dr. Robert Oravecz, njegov protest, psihiatrična stroka in moja satira
Geji tudi v sinhronem plavanju in ritmični gimnastiki (III. del)
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
afera
( 2 )
begunci
( 5 )
cenzura
( 1 )
Cipras
( 1 )
CSD
( 4 )
dialog
( 1 )
DUTB
( 1 )
etika
( 1 )
eu
( 2 )
fafanje
( 1 )
feminizem
( 49 )
Film
( 3 )
Freud
( 4 )
FSD
( 1 )
geji
( 4 )
Goffman
( 7 )
grčija
( 1 )
gurs
( 1 )
islam
( 1 )
Katanec
( 1 )
levica
( 1 )
LGBT
( 10 )
mati
( 1 )
mediji
( 1 )
morala
( 1 )
moški
( 1 )
Nogomet
( 3 )
ONA
( 1 )
Pahor
( 1 )
Planica
( 1 )
Politika
( 10 )
pravo
( 3 )
RTH
( 1 )
rudnik
( 1 )
sadizem
( 3 )
šarec
( 1 )
seks
( 1 )
self
( 1 )
seminar
( 1 )
SKZP
( 1 )
šola
( 1 )
sperma
( 1 )
ŠPORT
( 7 )
sreča
( 6 )
stavka
( 1 )
SURS
( 1 )
tek
( 1 )
telekom
( 1 )
ugodje
( 2 )
ustava
( 1 )
volitve
( 4 )
Vzgoja
( 3 )
Zdovc
( 1 )
želja
( 3 )
ženske
( 4 )
ZZZDR
( 13 )
IŠČI PO ARHIVU
Januar 2018
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Odsotnost kritičnega mišljenja (in razumevanje pedofilije)

Roman Vodeb
19.01.2018 09:56 (pred 2 dnevi)

Antropologinja Svetlana Slapšak je bila nekoč dekanja feministično-LeGeBiTrovske fakultete za podiplomski študij imenovane ISH (Institutum Studiorum Humanitatis). To je tista fakulteta, na kateri je bilo meni nekoč (2001) zavrnjen doktorat (Šport skozi psihoanalizo). Feministke in geji/LGBT, ki so tam krojili politiko in »doktrino«, torej ideologijo izobraževanja, so danes glasniki doberšnega dela levega javnega mnenje. Ve medijski eter spuščajo takšne nabuloze, da bi se jih dalo razglasiti kot »fake news« (lažne novice).

Svetlana Slapšak je ena tistih, ki prednjači pri zavajanju občestva, laične javnosti – za seboj pa potegne še kakšnega moškega intelektualca, predvsem pa (emancipirane) ženske. Bil sem na nekaterih njenih predavanjih, in vem, da kam ji pamet seže in katera njena znanj so spoštovanja vredna in katera ne. O pedofiliji zagotovo ne ve t. r. nič – razen morda to, da je bila v stari Grčija gejevska pederastija/predofilija normativna (moška) praksa. Zagotovo pa pedofilija –

Arheologija politične konfliktnosti (med vladno koalicijo in opozicijo)

Roman Vodeb
18.01.2018 12:50 (pred 3 dnevi)

Ko sem psihoanalitično razložil psihično ozadje in mehanizme, ki botrujejo vzpostavitvam raznoraznih teorij zarote, sem bil nadalje sprovociran oz. (v)spodbujen, da končno razložim še to apriorno politično konfliktnost med koalicijo (»pozicijo«), ki je na oblasti, in svojimi opozicijskimi nasprotniki. Moja osnovna teza – že več let – je, da pri mnogih političnih konfliktih (načeloma) ne gre za to, da opozicija oporeka vladni koaliciji zato, ker bi le-ta slabo delala, in ker bi bil vladni ukrepi slabi. Gre bolj zato – oz. predvsem zato –, da je opozicijsko kontriranje povsem apriorno, in je tudi konstitutivni del celotne parlamentarne demokracije (kot paradigme) – razen v primeru ideoloških vprašanj. Tovrstno politično oz. opozicijsko (apriorno) kontriranje je pogostokrat na videz, z določenega vidika,  povsem legitimno in ima tudi svojo »notranjo« konsistentno logiko. Mnogokrat ne gre za to, da Vlada nekaj narobe dela, npr. da sprejema napačne ukrepe/zakone/odločitve. Pogosto gre predv

Psihoanalitična interpretacija teorije zarote – 5. del

Roman Vodeb
12.01.2018 22:37 (Jan 12, 2018)

Ker je bilo dole teoriziranje (= izpostavljanje teoriji) teorije zarote speljano skozi psihoanalizo, naj v tem zadnjem delu samorefleksivno oplazim tudi sebe oz. psihoanalizo. Na prvo žogo bi nepoznavalcu psihoanalize prišlo na misel, da je tudi psihoanaliza (kot koncept razumevanja posameznika in družbe) ena sama »nanašalna blodnja«. Vendar je v primeru psihoanalize stvar bolj kompleksna in zapletena, po svoje pa tudi »čista«. No, tudi v primeru astrologije bi se na prvo žogo dalo reči, da gre pri astrologih za nanašalne blodnje, vendar tudi v primeru astrologije ni tako. Fanatične »nanašalne blodnje« so navadno del »rahlo« motene osebnosti (čeprav to ni nujno). No, res je, da vse »zarotnike« ne moremo in ne smemo posplošeno metati v isti koš. »Zarotniki« dokaze za svoje »pravljice« (beri: teorije zarote) snujejo na (konceptualno) drug način, čeprav je paradigma dokaj podobna kot pri znanstvenikih ali filozofih, sociologih, psihologih/psihoanalitikih … »Zarotniki« mimo vseh znanih oz.

Teorija zarote: nezemljani in Matjaž Obranovič – 4. del

Roman Vodeb
11.01.2018 10:34 (Jan 11, 2018)

Tvorci in/oz. pristaši raznoraznih teorij zarote imajo v osnovi močno/pestro miselno dejavnost in hkrati veliko, največkrat nebrzdano samozavest, ki ima za nameček še histronično-narcistično obeležje . V nobeno nebulozo, ki jo izrečejo, ne dvomijo. Najbolj udobno se počutijo pred TV kamerami ali pred množično naivnih ovčic (na kakšnem javnem predavanju), ki jim za velikim užitkom servirajo svoje »pravljice«, torej psihotično/shizotipsko nanašalne nebuloze.

Med najbolj svetovno uveljavljenimi »nanašalci« svojih grotesknih blodenj je David Icke. V 80-ih letih so mu britanski mediji namenili relativno veliko pozornosti. In kot spreten retorik, željan slave – razglasil se je, da je božji sin –, je to pozornost suvereno izkoristil. Pridobil si je privržence, ki ga kujejo v zvezde in mu sedaj zvesto sledijo. Njegova predavanja so polno zasedena – doslej je njegove slišalo na milijone poslušalcev po celem svetu. Gostoval je seveda tudi v Sloveniji - in bil celo gost Marcela Štefančiča v Stu

Teorija teorije zarote (nanašalne blodnje o votlosti Zemlje) – 3. del

Roman Vodeb
09.01.2018 09:38 (Jan 09, 2018)

Začel bom poimensko – s pokojnim dr. Francetom Susmanom, ki je bil v osnovi zgodovinar, ne samo verski fanatik. Ampak njegove t. i. nanašalne blodenje so svoj čas – pred dvajsetimi leti – presegle vse meje do tedaj slišane bizarnosti, Freud bi rekel grotesknosti. V tistem času sem – skupaj z Idrijčanom Petrom Primožičem vodil neko parapsihološko društvo, kamor je občasno zahajal tudi dotični Susman. Bil mi je tako zanimiv »patron«, da sem ga šel celo v živo poslušat. Tudi v medijih sem ga spremljal nekaj časa, da sem dodobra zapopadel njegovo histronično narcističnost in vse njegove nanašalne blodnje. In že takrat nisem mogle verjeti, kako je lahko nekdo tako nor, pa vendarle hkrati deležen (relativno) velike pozornosti laične javnosti. Če sam sebe citiram: »Norost je kar buhtela iz njega, « sem zapisal daljnega leta 1998. http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/onostranstvo/16228

Dr. Francetu Susmanu so svoj čas nasedali tudi mediji. Na tem linku/intervjuju lahko dojamete del njegove n

PSIHOANALITIČNA teorija teorij(e) zarote – 2. del

Roman Vodeb
06.01.2018 11:19 (Jan 06, 2018)

Leta 1908 je Freud napisal spis z naslovom »O infantilnih seksualnih teorijah«, na katerega je mogoče navezati rojevanje znamenitih »teorij zarote«. Je pa ta Freudov spis pomemben tudi zato, ker prvič eksplicitno omenja kastracijski kompleks, ki v bistvu ob samem »Ojdipu« predstavlja stebrni kamen psihoanalize oz. razumevanja človekove duševnosti.

Freud je poudaril, da imajo nekateri otroci večje potenciale, da se v svojih infantilnih teorija pošteno zakalkulirajo in v svojih mislih zmotno napletajo številne razlage/interpretacije (beri: infantilne teorije) v katerih si sicer krepijo samoiniciativnost, vendar jim to potencialno lahko zelo škodi v odraslosti, če se ujamejo v zanko konstruiranja teorij zarote. Takšni »pametni otroci«, ki so včasih hkrati tudi »prvorojenci« (ki pri 3 do 6 letih dobijo bratca ali sestrico), »izostrijo svojo sposobnost razmišljanja« v odraslosti ne znajo nehati razmišljati, tudi ko jim zmanjka zadovoljivih začetnih/štartnih oz. »vhodnih podatkov«. Ko bi ven

Psihoanalitična teorija TEORIJE ZAROTE – 1. del

Roman Vodeb
04.01.2018 11:18 (Jan 04, 2018)

Ko sem nedavno gostoval na TV3 v oddaji »Klepet ob kavi« in se pogovarjal z voditeljico Jasmino Kandorfer, sem naknadno ugotovil, da v tej oddaji gostujejo tudi raznorazni šarlatani (zdravilci), pogosto pa tudi nekakšni (samostojni) kvazi-raziskovalci. Pogosta skupna točka vsem tem kvazi-strokovnjakom je, da nasedajo številnim t. i. teorijam zarote oz. so celo sami – skozi t. i. nanašalne blodnje – snovalci raznih teorij zarote. Psihiatrična diagnoza bi bila: shizotipska motnja ...

V svojem kritičnem mišljenju sem doslej ošvrknil kar nekaj »strokovnjakov«, torej kvazi-strokovnjakov, ki v svojem »strokovnem« poslanstvu zavajajo ljudi, laično javnost, nasedejo pa jim lahko tudi »nepozorni« intelektualci. Dolžan nisem ostal niti »priznanim strokovnjakom« (od nevroznanstvenikov do astrofizikov). Nazadnje sem ošvrknil psihiatrinjo dr. Majo Rus Makovec, ki se je, kot profesorica na Medicinski fakulteti, (neuspešno) lotila blatenja Freuda oz. kompromitiranja psihiatrije s psihoanalizo (in t

Psihoanaliza Vs. Psihiatrija - kritična refleksija

Roman Vodeb
26.12.2017 10:32 (Dec 26, 2017)

Ko sem nedavno na Medicinski fakulteti poslušal neko »obrobno« predavanje s pomenljivim naslovom »Od Freuda k nevropsihoanalizi«, sem se odločil, da razgalim določene konceptualne psihiatrične zablode. Način pristopa psihiatrije do Freuda in psihoanalize me že dalj časa moti. Ampak, ker »oni«, »gospodarji vednosti« iz Medicinske fakultete (in mnogih ambulant in bolnici) – mislim na psihiatre – tako vneto »brcajo v temo«, mislim na njihovo (ne)razumevanje človekove duševnosti, se bom na tem mestu (v nekaj nadaljevanjih) lotil obelodanjanja določenih nesporazumov in psihiatrične konceptualne zablode pri razumevanju človekove duševnosti.

Osredotočil se bom na zdrse »strokovnjakinje za alkohologijo« dr. Maje Rus Makovce. Namreč, ravno ona je bila tista, ki (si) je dovolila, da se je nedavno na Medicinski fakulteti o Freudu govorilo skrajno nečastno. In ker imam tudi sam nekaj svetovalno-terapevtskih izkušenj z zdravljenjem alkoholikov in podobnih zasvojencev/odvisnikov, se mi zdi, da je mo

Odprto (protestno) pismo (razširjena verzija)

Roman Vodeb
14.12.2017 10:04 (Dec 14, 2017)

Zadnjo soboto v novembru s(m)o se tisti, ki nekako prisegajo na legendarnega psihiatra dr. Janeza Ruglja, zbrali v hotelu Lev. Ker se tudi mene povezuje z Rugljem, sem prišel tudi jaz – da počastim 40. obletnico njegov kultne knjige »Dolga pot«, nenazadnje pa tudi 10. obletnico njegove smrti. Za časa njegovega življenja sem bil sicer njegov kritik, zadnja leta pa sem čedalje manj kritičen do njegovega dela in njegovih (avtoritarnih, socialnoandragoških) pristopov. Eden od, svoj čas, Rugljevih koterapevtov, Branko Gradišnik je svoj referat na omenjenem srečanju »rugljevcev« sklenil nekako takole: »Rugelj nima svojega uradnega naslednika, tako kot ga nima Freud – no, če izvzamemo Romana Vodeba.« In natančno zaradi teh Gradišnikovih besed, sem se v torek, 12. decembra – na »posebno opozorilo« – udeležil predavanja na Medicinski fakulteti (z naslovom »Od Freuda k nevropsihoanalizi«). To je bila moja moralna dolžnost. Od predavanja sem si obetal veliko razburjenja, in tega sem tudi vajen. N

Ženske, ki ne poznajo svojih bioloških očetov – III. del

Roman Vodeb
10.12.2017 23:21 (Dec 10, 2017)


Ker je na slovenskem psihoterapevtskem prostoru tako malo dobrih tekstov in ustreznih strokovnih psihološko-psihoterapevtskih oz. psihiatričnih razprav, čutim neko obvezo – beri: moralno dolžnost – da se razpišem »o tem in Onem«, zato, da ljudje ne bi ostali nevedni oz. enoumno poneumljeni. Moje znanje ni kontaminirano s feministično ideologijo (niti s kakšno drugi strokovno ideologijo, niti vero/religijo); tisto, kar jaz plasiram v strokovni eter ima zato večjo kredibilnost kot razne enoumne, ideološko motivirane in nepremišljene nebuloze. »Thymos«, torej notranji imperativ (epistemološka pulzija), da svoje znanje širim med druge, je tako močna – prihajam pa tudi iz »drugega vica« –, da moram spisati še III. del o ženskah, ki – vedno znova – izbirajo napačne moške, može/partnerje, »oplojevalce«.

Vseh psiholoških zakonitosti na to temo se pač ne da popredalčkati – dobro pa je, da se določene zakonitosti obelodanijo strokovni in laični javnosti, torej tudi tistim, ki so v resnici vpeti

Hčerkina zamera do očeta in (napačna) izbira moža – II. del

Roman Vodeb
06.12.2017 11:26 (Dec 06, 2017)

Naj se ponovim: v petek, 25. novembra je bilo v ljubljanskem hotelu Lev 1. Spominsko srečanje v počastitev 40. obletnice izida znamenite knjige legendarnega psihiatra dr. Janeza RugljaDolga pot” in hkrati 10. obletnice njegove smrti. Na to srečanju »rugljevcev« in Rugljevih simpatizerjev sem – na posebno povabilo Antona Lamovška, organizatorja tega spominskega (kongresnega) srečanja – prišel tudi jaz, seveda kot pasivni poslušalec. Vendar sem se »oglasil«, kot je to v moji navadi. Oglasim se vselej, kadar čutim, da moram nekaj povedati, kar mora biti povedano, ker je to moralno prav.

Oglasil sem se po predavanju dr. Sanje Rozman, ki je, po mojem mnenju malce ponesrečeno, zagovarjala neko tezo – dotikala pa se je spolzke, a večno aktualne teme: zamere žensk do svojega (v otroštvu doživetega) očeta. Zagovarjala je tezo, da si ženske, za katere se izkaže, da so si izbrale napačnega »oplojevalca« (moškega, moža/partnerja),  (nezavedno) izberejo napačnega moškega natančno ZATO, ker imajo

(Psiho)Analiza neke (politične) gluposti

Roman Vodeb
15.11.2017 10:54 (Nov 15, 2017)


Sit sem vseh teh (številnih) patetičnih povolilnih analiz! Saj ne, da so slabe – dobre pa tudi niso … In so me spet zasrbeli prsti. Spet moram stegniti jezik. Če bi drugi politični analitiki in komentatorji povedali vse tisto, kar mora biti povedano, bi jaz bil tiho. Na paradigmatsko podoben način Šarcu ne bi bilo treba kandidirati, če bi bil Pahor dober predsednik. In natančno to logiko bi moral Šarec (testosteronsko) servirati Pahorju, pa bi verjetno dobil volitve … Tako pa je preveč ovinkaril – ni se povsem znašel (jaz bi se bolje). No, za politične sladokusce sem spet malo (teoretsko, interpretacijsko »masturbiral« … Pojdimo po vrsti.

Kar se mene tiče – jaz osebno nizke udeležbe na sedanjih predsedniških volitvah – niti na katerihkoli drugih – ne dramatiziram, niti ne obsojam; na podoben način ne, kot moj srednješolski sošolec – FDVjevec – Samo Uhan (v Studio City). Mene osebno bolj moti, da vsaka »ovca«, ki ima 5 minut časa (in »sušo v glavi«), ali pa senilno vegetira na smrti po

Povolilna (psiho)analiza

Roman Vodeb
25.10.2017 12:29 (Oct 25, 2017)

Glede na to, da se v zadnjih leti vse bolj pazi, kdo vse lahko javno spregovori v nacionalnih medijih in tudi skozi elitne medijske hiše kakršne so Delo, Dnevnik in Večer, je logično, da so politične korektne in relevantne politične analize pred in po volitvah bolj skope, bolje rečeno slabe. Kritični diskurz, ki ga je mogoče razviti v kontekstu aktualnih predsedniških volitev, v resnici ni kritičen pač pa prej diletantsko ohlapen, nevreden resno in poglobljene pozornosti. Tisti analitiki, ki v teh dneh dosegajo medijski eter so običajno politično kontaminirani, torej pristranski (npr. Milan Zver, Igor Lukšič, Gregor Virant, Igor Pribac ...) – da ne govorim o tistih pristranskih navijačih, ki svoje politične »veljake«/»prvake« v svoji divjih/nedeljskih FB-analizah kujejo v zvezde in hkrati kvasijo neumnosti – npr. o lažiranih volitvah, izigrani demokraciji in koncu države (mislim na Šiškov »štab navijačev«). Vsak, ki javno spregovori (tudi po FB in na blogih ali forumih) in ga mediji po

»Barbika«, Srpentinšek, (lokalni) »šerif«, nekaj »moškinj« in »stara mama« … – in Krjavel

Roman Vodeb
12.10.2017 19:24 (Oct 12, 2017)

Politični analitik, ki je enoznačno (ali celo radikalno) politično opredeljen, ne more podati nobene korektne politične oziroma politološke analize. Predsedniške volitve terjajo od nas, ki nekaj vemo o profiliranju ljudi – tokrat predsedniških kandidatov – da nujno nekaj rečemo na to teme. Ampak molčati morajo pa res tisti, ki so navijaško politično opredeljeni in bi radi bili politični analitiki. Zase že dalj časa trdim, da imam srce na levi, pišem z desno, glavo pa imam na sredi. Hkrati tudi trdim, da je moralno neodgovorno biti tiho, ko etični imperativ od nas terja kritično míslenje, torej mišljenje. In tokrat res ne morem biti tiho. Kljub temu, da se noben eminentni medij ni opogumil in me uradno povprašal, kaj si jaz mislim o »predkandidatih« in tudi vseh teh sedanjih devetih (uradnih) kandidatih, si pač moram sam razvezati svoj kritični (psihoanalitični) jezik. Jezik me sicer že nekaj časa srbi – pa ne toliko zaradi Pahorja (tega so »napičili« že drugi), pač pa bolj zaradi Andr

Melania (skrita za očali)

Roman Vodeb
09.10.2017 11:15 (Oct 09, 2017)

Prejšnji teden so me za Svet24 vprašalil, kaj bi lahko (psihoanalitičnega) povedal o Melaniji Trump. Napisal sem jim ... kar veliko - objavili pa so mi le par stavkov. Zato bom moje originalne odgovore podal na tem mestu.


							Ženska, ki nosi očali je, seveda v psihoanalizi posebno poglavje. Če moški nosi očala brez dioptrije, jih navadno nosi zato, da je videti bolj pameten oz. z nošenjem sporoča, da ima kompleks premajhne pameti. Če pa ženska nosi očala (brez dioptrije), pa simptomatsko dela zid med seboj in moškimi – bodisi zaradi nesamozavesti ali pa zaradi neke seksualne fobije – no, morda tudi zaradi ljubosumnega moža, partnerja. Torej, na tak ali drugačen način se ženska »skrita« za očali za moške dela malce bolj nedostopna. Prav mogoče je tudi, da se določene ženske, skrite za očali – tudi sončnimi – skrivajo svojo pohoto, ki je ne želijo izraziti pred moškimi. Za nič na svetu si ne želijo, da določeni moški zvedo za njihovo močno izraženo pohoto. Razlogov, zakaj si nekatere žensk

Katalonska odcepitvena norija

Roman Vodeb
04.10.2017 11:58 (Oct 04, 2017)

Ob »katalonskih dogodkih« smo lahko spet spoznali, da slovenski mediji domala ne premorejo dostojnega političnega analitika, ki bi kompleksno predstavil družbenopolitično situacijo v Kataloniji oz. v Španiji. V temo brcajo levi, torej nacionalni mediji, in desni (Reporter, Demokracija, Nova24TV in vse njihove podružnice). Zase ne morem ravno reči, da se na »katalonsko (odcepitveno) vprašanje« spoznam, niti, da o tem nič ne vem. Samozavestno lahko celo rečem, da o »katalonskem (odcepitvenem) vprašanju« vem zelo malo – pa vendarle si bom drznil napisati par stvari; ker tisto, kar vem, vem na drugačen način kot drugi. Verjamem, da tudi Žižek (tokrat) ne bo tiho. (Mogoče me bo v svojem mnenju celo (spet) skopiral.) Zastavil bom takole:
Odcepitvena paradigme, v katero smo bili pred več kot četrt stoletja vpeti mi, Slovenci, je bila malce drugačna kot je ta, ki smo ji priča v Španiji oz. Kataloniji; tudi odcepitev Škotske od Velike Britanije ima svoje specifike, in (ravno) zato referendum o

V imenu (čiste) resnice

Roman Vodeb
18.09.2017 10:45 (Sep 18, 2017)

S svojimi znanji sem že nekajkrat ostro zarezal v intelektualno in publicistično srenjo, ki slovensko laično javnost pogosto zalaga z nebulozami in kvazistrokovnostjo. Zato se ljudje pogosto name obračajo z apelom oz. prošnjo, da naj podam svoje mnenje, svoje videnje nekega družbenega dogajanja ali pa nekega psihičnega stanja posameznika ali več njih. Dokler je bilo medijem dovoljeno, da me povprašajo za mnenje, sem redno nastopal tudi v medijih, in razlagal teorije, ki se meni zdijo aktualne, ko nekaj družbenega motrim ali pa, ko profiliram kakšnega posameznika – npr. Josefa Fritzla, Andreasa Breivika, kakšnega politika, psihopata, medijsko zvezdo …

Teoretska in terapevtska PSIHOANALIZA

Roman Vodeb
21.08.2017 08:19 (Aug 21, 2017)

Tale zapis dajem v eter zato, ker "mi gre na kozlanje", ko poslušam sedanje lacanovce novega vala, ki se simtpomatsko "zaganjajo" v Lacana, kot "svinja v buče". Kadar se kdo pri dvajsetih letih posveča Lacanu, ga študira in se razlaša za lacanovca, zeme ni nič drugega kot simptom nesamozavestnega "pacienta", ki bi rad bil pameten. Brez da se nekdo vsaj deset let posveča Freud, ga študira in ga začenja štekati, se Lacanu in njegovi filozofsko-teoretski psihoanalizi ne sme niti prbližati. Ukvarati se z Lacanom pomeni imeti probleme z očetom "ki me v resnici nilkoli ni spoštoval". Želja po "biti pameten" mlade simptomatsko usmerja v Lacanov(sko) (teoretsko) psihoanlaizo, ki je v resnic "težka kot svinec". Ne toliko težka, kot "zafnana". Če človek ni zakompleksan, ne bo študiral Lacana.
Kadar se deklariram kot psihoanalitik, načeloma sebe nimam v mislih kot psihoanalitičnega psihoterapevta, kljub temu, da se, na izrecno pobudo/željo, ukvarjam tudi s psihoterapijo. Moji psihoterapevtski

»Nema kajanja posle karanja!« - ali: njeno nespodobno povabilo

Roman Vodeb
14.08.2017 14:15 (Aug 14, 2017)

Tale tekst sem prvotno v malce spodleteli obliki objavil na FB, vendar sem ga po enem dnevu popravil, ker sem bil opozorjen, da Jankoviča v resnici ni prijavila »farmacevtka«, pač pa so ju – oba – ujeli MPUjevci preko telefonskih prisluhov.

Svoj čas sem precej pisal od dolžniškem (obligatornem) odnosu med (alfa) moškimi in (mladimi, lepimi in seksapilnimi) ženskami. Veliko izpitov in lepih oceni na fasku so si študentke dobesedno »prifafale«, tudi »priseksale«/»prifukale«. Mnoge so zgolj upale, da bi se ji »seksualna oddolžitev« obrestovala oz. izplačale, pa se niso znale na prepričljiv način (po)nuditi svojemu profesorju, šefu, nadrejenemu moškemu, direktorju, predsedniku, alfa samcu (ki ima moč in oblast). Skratka, mnogim se ni izšlo nekaj, kar so po tihem pričakovale oz. vedele, da je, (nezavedno) libidinalno gledano, povsem legitimno (gledano skozi psihoanalitično prizmo »dajajočega penisa« in »sprejemajoče vagine«). Identična paradigma je bila – in je še vedno – zelo legitimna

Psihoanalitično ozadje arbitraže

Roman Vodeb
30.06.2017 13:11 (Jun 30, 2017)

Prav patetično je poslušati vso tole politično analiziranje haaške arbitražne odločitve – in slovensko, in hrvaško. Hrvati so prav otročji, vedejo se kot užaljeni otroci, ki so izgubili igračko. V resnici se da oz. bi se moralo o arbitražnih zdrahah izpostaviti povsem druge poudarke. In ker očitno tega nihče ne zna, me pač jezik (spet) toliko bolj srbi. Iz sebe moram dati par psihoanalitičnih detajlov, ki so bistveni za razumevanje celotnega arbitražnega konteksta, bolje rečeno (nezavednega) ozadja – predvsem tistega, ki je povezano z (infantilnim) čustvovanjem Hrvatov, in top-politikov in laične javnosti. Bi si pa upal trditi, da tudi na Hrvaškem obstajajo modreci, ki na preudaren, čustveno ne vpleten, način motrijo vse te arbitražne zaplete in vso to nacionalno užaljenost.

Če izhajamo iz teze, da »zavest v resnici ne ve, kaj nezavedno resnično misli«, in nezavedno míslenje je vselej bistveno, bom postavil malce (pre)drzno tezo: pri haaški arbitraži – tako z vidika Slovenije, kot z

Oglasi

v kolikor se odločate za investicijo v kriptovalute je v naslednjem članku tudi opisan postopek kako kupiti ripple - eden izmed trenutno najbolj zanimivih coinov na trgu. http://www.forex-trgovanje.si/kako-kupiti-ripple/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

v kolikor vas zanima kako kupiti ripple si lahko preberete v našem članku. vsi in še več o kriptovalutah na enem mestu. hitra in enostavna registracija

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

v kolikor vas zanima kako kupiti bitcoin in kako vstopiti v svet kriptovalut si lahko preberete v naslednjem članku. http://www.forex-trgovanje.si/nakup-in-prodaja-kriptovalut/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

747.) ecvador

Kategorija: Družboslovje

Cena: 19.99 €

7641.) z glasbo v srcu

Kategorija: Družboslovje

Cena: 19.99 €

5320.) iz komisarjevih zapiskov

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

4303.) tajfun

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 8.99 €

894.) triglav religioni pomen pri slovencih

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 9.99 €

1050.) marušin dnevnik

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 14.99 €

271.) kaj ko bi spregovorili o hašišu

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 12.99 €

1405.) križnarjevi

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9 €

2662.) lepo poletje

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj