Roman Vodeb

Roman Vodeb, kritični mislec, (teoretski) psihoanalitik, osebni svetovalc, EnfantTerible ...

Prijatelji (30)
Društvo CZPNN
Nenad Vladić
Radio Dragon
Sašo Lap
Alexio Dickson
Moj Vrt
Bojan Ahlin
Rastko Plohl
Spremljevalci (48)
Gregor Grajzar
Guisseppe Tullio Saragozza
Aleksander Kozarski
Ursa Zupan
Miha Kostič
Alenka Flori
Lucija Šiftar
Laščan Zlatorog

Kategorija: psihiatrija

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Hčerkina zamera do očeta in (napačna) izbira moža – II. del
O Ruglju (10 let) po Ruglju – I. del
Ženske, ki ne poznajo svojih bioloških očetov – III. del
V imenu (čiste) resnice
Mesto žensk ali (vas) moških?
Še enkrat: o krizi Tine Maze
Dr. Robert Oravecz, njegov protest, psihiatrična stroka in moja satira
(MEJNA) OSEBNOSTNA MOTNJA – 5. del
Penis, feminizem in ženska želja
Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
afera
( 2 )
begunci
( 5 )
cenzura
( 1 )
Cipras
( 1 )
CSD
( 4 )
dialog
( 1 )
DUTB
( 1 )
etika
( 1 )
eu
( 2 )
fafanje
( 1 )
feminizem
( 49 )
Film
( 3 )
Freud
( 2 )
FSD
( 1 )
geji
( 4 )
Goffman
( 7 )
grčija
( 1 )
gurs
( 1 )
islam
( 1 )
Katanec
( 1 )
levica
( 1 )
LGBT
( 10 )
mati
( 1 )
mediji
( 1 )
morala
( 1 )
moški
( 1 )
Nogomet
( 3 )
ONA
( 1 )
Pahor
( 1 )
Planica
( 1 )
Politika
( 10 )
pravo
( 3 )
RTH
( 1 )
rudnik
( 1 )
sadizem
( 3 )
šarec
( 1 )
seks
( 1 )
self
( 1 )
seminar
( 1 )
SKZP
( 1 )
šola
( 1 )
sperma
( 1 )
ŠPORT
( 7 )
sreča
( 6 )
stavka
( 1 )
SURS
( 1 )
tek
( 1 )
telekom
( 1 )
ugodje
( 2 )
ustava
( 1 )
volitve
( 4 )
Vzgoja
( 3 )
Zdovc
( 1 )
želja
( 3 )
ženske
( 4 )
ZZZDR
( 13 )
IŠČI PO ARHIVU
December 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Histrionično-narcistična osebnostna motnja – 6. del/2

Roman Vodeb
26.09.2014 12:26 (Sep 26, 2014)

Pravi, klasični (patološki) narcisi imajo sebe raje kot druge, vendar sami sebe ne bi poškodovali. Histrioniki pa bi se v navalu narcizma tudi teatralno/dramatično polili z bencinom in se zažgali (in nekateri so se) – samo, da bi uveljavili svoj prav, svoje mišljenje, svojo logiko, svoje zahteve, svoj »Jaz sem …«, ne glede na (smrtne/šokantne) posledice. V njihovi psihični realnosti se v trenutku umiranja/hiranja doživljajo fantazmatsko naslado oz. (sado)mazohistični užitek – v smislu: »Ko se bom zažgal (gladovno shiral do smrti), me bodo ljudje (končno) vzljubili, uslišali, ker sem žrtev (sistema, labijev, »mafije« …) – postal bom gospodar sveta!« Tvegajo vse, torej na kocko postavljajo svoje življenje (npr. z gladovno stavko ali grozijo s samomorom, so pripravljeni iti v zapor) – ko svoje dobijo, izterjajo, postanejo (na videz) kolikor toliko normalni – vse dotlej, dokler zopet ne spoznajo/ugotovijo, da so (spet) utonili v pozabo. Takrat ponovno rabijo nekaj ekscesnega/šokantnega,

Histrionično-narcistična osebnostna motnja – 6. del/1

Roman Vodeb
23.09.2014 11:36 (Sep 23, 2014)

V 1., 2. in 3. delu moje (teoretske) psihopatologije sem predstavil metodologijo postavljanja diagnoz. Ne bom rekel, da popolnoma poznam to metodologijo diagnosticiranja, vem pa, da so sodobni psihologi/psihiatri obsedeni z multivaria(n)tnimi statističnim metodami – glavna je faktorska analiza in taksonomska/klaster analiza.

Faktor t. i. histrionične osebnostne motnje in faktor narcistične osebnostne motnje sta si zelo blizu, torej imate en na drugega velike projekcije (korelacije). Če analizo (pojasnjene) variance dovolj zgodaj ustavimo se faktor histrionične in narcistične osebnostne motnje združita. Če pa je faktorizacija bolj detajlna, torej če hočemo analizo variance pojasniti v čim večjem odstotku, pa dobimo histrionično osebnostno motnja ločeno od narcistične osebnostne motnje (patološkega narcizma). Kot sem v prvih treh delih te moje psihoanalitične intervencije psihopatologije v psihopatologijo oz. razumevanje psihopatije poudaril, je Freudov(sk)o/psihoanalitično gledanje n

(MEJNA) OSEBNOSTNA MOTNJA – 5. del

Roman Vodeb
19.09.2014 08:51 (Sep 19, 2014)

V dosedanjih štirih delih sem obdelal marsikaj iz registra psihopatije/psihopatologije, kar osvetljuje intervencijo psihoanalize v razumevanje psihopat(olog)ije. Prvi deli so osredotočeni na metodologijo in/oz. kritiko (psihiatričnega) diagnosticiranja. Obdelal sem panične napade (in delno fobije). V tem zapisu bom (teoretsko) ugriznil v »mejno osebnostno motnjo« (MOM, angl. border-line). Psihoanaliza namreč gleda na to osebnostno motnjo drugače kot klasična psihiatrija. Včasih je bila psihoanalitična diagnoza za osebnostne motnje »karakterna nevroza«. MOM o katerem bo govora v tem zapisu, bi lahko rekli zgolj eden od derivatov osebnostne motnje. Atributa »mejna« v bistvu pomeni, da »motenec« občasno prestopi mejo nevroze in začne razmišljati z zelo spodletelo, torej psihotično logiko. Nima sicer prisluhov in halucinacij, vendar pa je njegov sistem razmišljanja kontaminiran s spodletelimi občutki/mislimi.

Za MOM – mišljena v širokem smislu – sem rekel, da je široko obsežna diagnoza,

Panični napad(i) – 4. del

Roman Vodeb
15.09.2014 11:40 (Sep 15, 2014)

»PREAMBULA«: tale zapis zna biti mestoma šokanten (zaradi primerov, ki niso kar izmišljeni in »iz trte izviti«), vendar: zapis je dobronameren in bo marsikomu odkril nove dimenzije razumevanja (bodisi svojih ali pa tujih) paničnih napadov.

Panika pomeni neko brezglavo/brezrazumsko obnašanja – bodisi enega človeka/osebe, ali pa množice/skupine ljudi. Za paniko je značilen strah, ki ohromi razumsko reakcijo, spotakne trezno/pametno razmišljanje – oz. logiko razmišljanja poruši. Kadar govorimo o paničnem reagiranju v smislu retorične fraze, to ne pomeni isto, kot če v jeziku psihopatologije (psihiatrije, psihologije, psihoterapije) govorimo o paničnem napadu. Panični napad je nekaj, kar sicer zadane misli, miselni sistem – le-ta se poruši, postane stihijski/konfuzen/zmeden/iracionalen – ampak bistvo paničnih napadov je, da se pojavijo telesni/fiziološki simptomi/anomalije: dušenje, morda davljenje, omotičnosti, tremor/tresenje, srčna aritmija oz. pospešeno bitje srca, potenje (hladen po

Osebnostne motnje diktira otroštvo – 3. del

Roman Vodeb
11.09.2014 09:16 (Sep 11, 2014)

V prejšnjem zapisu (Statistika in/oz. metodologija v psihopatologiji – 2. del) sem poudaril, da je diagnosticiranje psihopatije/psihopatologije stvar dogovora/konsenza strokovnjakov (psihiatrov, psihoterapevtov, psihologov, psiho-raziskovalcev), da pa so v ozadju zagotovo statistika oz. multivaria(n)tne analize/metode, ki so jih uporabili na določenem vzorcu psihičnih bolnikov/»posebnežev«/»motencev«. Predvidevam, vendar se v to nisem poglablja, ker se ne da priti niti do tovrstnih podatkov, so različni raziskovalci (v različnih državah) prišli do različnih rezultatov. Metodološka oz. statistična pravila so povsod enaka. Gre samo za to, na kakšnem vzorcu so se delale raziskave (faktorske analize), in kako so potem dobljene faktorje interpretirali/poimenovali. Če so vzorec merjencev tvorili posamezniki, ki niso imeli psihoze pač pa zgolj neke psihične motnje/specifike/simptomi (značilnosti) je vektorizacija (testov) oz. faktorizacija izpadla popolnoma drugače. Če so v vzorec vstopali

Oglasi

7687.) auschwitz birkenau

Kategorija: Družboslovje

Cena: 19.99 €

7686.) dachau

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

825.) slovar simbolov

Kategorija: Družboslovje

Cena: 49.99 €

454.) poetnik naše reformacijske misli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

3277.) tv karel

Kategorija: Turistika

Cena: 9.99 €

6630.) živinozdravniški nasveti

Kategorija: Leposlovje

Cena: 20 €

5556.) hrana je vaše najboljše zdravilo

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 18.99 €

3560.) deutsch lernen 1in 2

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 19.99 €

600.) senator 1 in 2

Kategorija: Leposlovje

Cena: 14.99 €

6998.) glavobol in migrena

Kategorija: Leposlovje

Cena: 14.99 €

7685.) velika igra z , dražem mihailovićem

Kategorija: Humanistika

Cena: 9.99 €

6079.) okrogle in oglate iz vittule

Kategorija: Posel in ekonomija

Cena: 14.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj