Roman Vodeb

Roman Vodeb, kritični mislec, (teoretski) psihoanalitik, osebni svetovalc, EnfantTerible ...

Prijatelji (30)
Jessy Blue
Aleš Černigoj
Bojan Ahlin
Gašper Bažika
Klavdija Hiti
Branko Gaber
Aleksandra Devjak
Jure Puppis
Spremljevalci (54)
Miran P.
Martin Valic
Miha Kostič
Lucija Šiftar
Izidor Leber
Milena Miklavčič
Primož Rajtmajer
Marko Jezernik
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Kultura(c) – I. del
Teorija zarote: nezemljani in Matjaž Obranovič – 4. del
Afera Prešiček
Moč nemoč(nost)i »Drugega« spola
Maja Smrekar in njena zoofilija
Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja
Ojdipov kompleks (in oče)
Ogroženi moški
(MEJNA) OSEBNOSTNA MOTNJA – 5. del
Kuhar nam jo je zakuhal
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1968
( 4 )
2 tir
( 1 )
afera
( 2 )
begunci
( 7 )
cenzura
( 1 )
Cipras
( 1 )
CSD
( 5 )
desnica
( 1 )
dialog
( 1 )
dojenje
( 1 )
DUTB
( 1 )
etika
( 1 )
eu
( 2 )
fafanje
( 1 )
feminizem
( 60 )
FF
( 1 )
Film
( 3 )
Freud
( 5 )
FSD
( 1 )
geji
( 4 )
Goffman
( 7 )
golota
( 1 )
grčija
( 1 )
gurs
( 1 )
islam
( 1 )
Janša
( 1 )
Katanec
( 1 )
KULTURA
( 2 )
levica
( 1 )
LGBT
( 13 )
mati
( 1 )
mediji
( 1 )
MOM
( 3 )
morala
( 1 )
moški
( 1 )
NOB
( 1 )
Nogomet
( 4 )
nudizem
( 5 )
oče
( 1 )
OKS
( 1 )
ONA
( 1 )
otroci
( 2 )
Pahor
( 1 )
Planica
( 1 )
Politika
( 23 )
pravo
( 3 )
RAAM
( 5 )
RTH
( 1 )
rtv slo
( 1 )
rudnik
( 1 )
sadizem
( 4 )
šarec
( 3 )
sd
( 1 )
seks
( 1 )
self
( 1 )
seminar
( 1 )
SKZP
( 1 )
šola
( 1 )
sperma
( 1 )
ŠPORT
( 13 )
sreča
( 6 )
stavka
( 1 )
SURS
( 1 )
tek
( 1 )
telekom
( 1 )
trump
( 1 )
ugodje
( 2 )
ustava
( 1 )
volitve
( 6 )
Vzgoja
( 3 )
Zdovc
( 1 )
želja
( 3 )
ženske
( 6 )
ZZZDR
( 13 )
IŠČI PO ARHIVU
Februar 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728

Kultura(c) – I. del

Roman Vodeb
11.02.2019 14:39 (pred 5 dnevi)

Jezi me, da že pred mnogimi leti nisem o umetnosti napisal tisto, kar sem opažal potem, ko sem napisal knjigo »Šport skozi psihoanalizo« (in »Interpretacijo športa«). Pa vendarle sem o umetnosti doslej že veliko povedal – največ lani takle čas – ko je Prešernovo nagrado dobila Maja Smrekar (s svojim »dojenjem psa«): http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/351478/maja-smrekar-in-njena-zoofilija

Čez letošnje nagrajence nima (veliko) pripomb – če jih je komisija izbrala, potem si nagrado zaslužijo. Ker letos je bila komisija verjetno bistveno bolj previdna in obzirna do kritikov sodobne umetnosti, ki so jo nagradili ravno lansko leto (mislim na Majo Smrekar in njeno zoofilijo) … Me pa (še vedno) moti, da arhitekturo trpajo v umetnost oz. »kulturo« in nagrajujejo arhitekte (letos sta bila nagrajena dva, zakonski par). Arhitekti imajo pač Jožeta Plečnika in Plečnikove nagrade … Športniki imajo Stanka Bloudka in Bloudkove nagrade/priznanja … Vsaka branža ima neke svoje velikane … Če sem m

Afera Prešiček

Roman Vodeb
30.01.2019 12:17 (Jan 30, 2019)

Glede na to, da se v oddaji Faktor, ki je bila namenjena razumevanju situacije na (ne)kulturnem ministrstvu v povezavi z ministrom Dejanom Prešičkom (in samomorom šoferja/kurirja), se moram (tudi) tule malo razpisati in izpostaviti nekaj mojih psihoanalitičnih videnj/interpretacij. Za tiste, ki si Faktorja niste ogledali – evo posnetek:
Osnovna moja teza, ki je na Faktorju nekako nisem dovolj izkristaliziral je, da Prešiček ni klasične (pokvarjen) psihopat, za katere je značilno, da nimajo Nadjaza oz. imajo veliki deficit v moralnem razsojanju. Številne stavčne dikcije oz. verbalni zdrsi, vključno z »držo«, ki jo je zavzel v medijih (nacionalni TV Tarči, na POPTV pri Slaku …) nakazujejo, da Prešiček vendarle premore določen – res da šibek – Nadjaz (beri: sposobnost osnovnega moralnega razsojanja), vendar njegov največji problem ni »odsotnost Nadjaza« (beri: odsotnost moralnega razsojanja), pač pa nekontrolirana jeza (agresivnost), ki nebrzdano bruha iz njega, če je le prilika. Zaradi

Ogroženi moški

Roman Vodeb
26.01.2019 09:51 (Jan 26, 2019)

Novinarka Mladine Lara Paukovič me je pred kratkim zaprosila, če sem ji za potrebe njenega članka "OGROŽENI MOŠKI - So moški nepripravljeni za močne ženske?" pripravljen odgovoriti ne nekaj vprašanj. Seveda sem se "potrudil", čeprav sem bil skeptičen. Zdelo se mi je, da Mladina nič od tega, kar bom povedal, ne bo objavila. Vendar so me vendarle spustili v eter - no, z nekaj cenzure. Moji originalni odgovori so bili takile:

1)     Zakaj je feminizem po vašem mnenju poguben za družbo? Se vam ne zdi, da bi utegnil imeti za moške tudi pozitivne plati? Kaj v zvezi s tem se vam zdi največji problem? Ne govorimo o feminizmu tipa »vsi moški so prasci«, ki niti ni zares feminizem, ampak o stremljenju k moški in ženski enakopravnosti, enakim možnostim v službi in družbi, odpravi spolnega nadlegovanja in reduciranja žensk na seksualne objekte itd. »Latentni cilj – nezavedna želja – militantnih ideologinj in aktivistk feminizma (večina je tako ali tako radikalnih lezbijk) – je simbolna kastraci

MOM-ovci so težki kot svinec - 3. del

Roman Vodeb
19.01.2019 13:45 (Jan 19, 2019)

Živeti s človekom, ki ima MOM, je nočna mora – »misija nemogoče«, »za znoret«, izčrpljujoče (»burnout« najbližjih je vselej opcija). Če morajo MOM-ovce prenašati njihovi starši, bi se dalo temu reči »bad karma« – ker: ravno starši so, tako ali drugače, krivi, da nekdo v odraslosti postane MOM-ovec. MOM-ovci pa so običajno tako »težki«, da jih je  »lažje nosit, kot prenašat«. Moški MOM-ovci imajo zaradi specifike v »Ojdipu« (v navezavi na kastracijsko bojazen) potlačene veliko agresivnosti, ki se lahko tudi fizično manifestira; ženske pa so težke (»kot svinec«) na drug način (partnerju/možu pijejo kri počasi, a vztrajno, navadno na verbalen način, izbruhi fizične agresivnosti pa niso izvzeti, v primeru, da je deklica zelo sovražila očeta, ali pa svojega brata). Veliko znancev, staršev, prijateljev in predvsem partnerjev ne razume, kaj se dogaja z njihovim najbližjim, če z MOM (še) niso detajlno seznanjeni. Počasi pa spoznajo – dobro pa je, da se s tem tudi sprijaznijo –, da je pri MOM-o

MOM/"borderline" - 2. del

Roman Vodeb
15.01.2019 10:50 (Jan 15, 2019)

Psihiatri – prednjačijo pa ravno ameriški psihiatri s svojim združenjem (APA) – opredeljuje MOM kot »prežemajoč vzorec nestabilnosti v medosebnih odnosih, samopodobi ter občutjih in močno opazne impulzivnosti, ki se pojavi v zgodnji odraslosti«.[1] Ob tem pa »pozabljajo« dodati – in v tem kontekstu mora vskočiti psihoanaliza (kot miselni koncept) – da v etiološkem/vzročnem ozadju stoji otroštvo. Kajti, če vzamemo v zakup ravno to dejstvo – torej, da za MOM stoji ponesrečeno otroštvo –, potem se je z MOM lažje tudi terapevtsko spopadati. Ravno psihoanaliza kot terapevtska metoda obljublja, da se preko določenih UVIDOV da človeka predrugačiti, da ne rečemo pozdraviti. Mnogi celo (optimistično) obljubljajo nekakšno novo psihološko rojstvo. Sam sem v tem kontekstu bolj zadržan. Ker: če gre prvi šest let otroštva t. r. vse narobe – torej, če je bil »hard disc« narobe (s)formatiran – se s še tako dobro psihoterapijo (računalniško rečeno: z antivirusnim programom) ne da veliko popraviti/predr

MOM/"borderline" - 1. del

Roman Vodeb
12.01.2019 18:30 (Jan 12, 2019)

V tem zapisu bom (teoretsko) ugriznil v »mejno osebnostno motnjo« (MOM, »borderline«) o kakršni govorijo psihiatri. Psihoanaliza seveda gleda na to, kot tudi na vse ostale osebnostne/psihične motnje, drugače kot klasična psihiatrija. Ko je bila psihoanaliza še v povojih, se je diagnoza za (evidentno, očitno) osebnostno motnjo glasila »karakterna/značajska nevroza«, kar je (z)moten t. r. cel karakter/značaj, cela osebnost. Na to je opozoril že v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja mladi freudovec Wilhelm Reich. Za MOM, o kateri bo govora v tem poglavju (in se je kot diagnoza prijela v psihiatriji), bi lahko rekli, da gre zgolj za enega od derivatov širših osebnostnih motenj. Atribut »mejna« (OM) v bistvu pomeni, da »motenec« občasno nekako prestopi mejo (»mile«, Reich bi rekel »simptomatske«) nevroze in začne razmišljati z zelo spodletelo, malce »noro«, torej s psihotično logiko – kot da bi imel dezorientirane (ključne) obrambne mehanizme, ki mu izkrivljajo občutenje oz. videnje neke

Mesto žensk ali (vas) moških?

Roman Vodeb
23.10.2013 20:51 (Oct 23, 2013)

TALE ZAPIS SO MI NA MMC RTV UMAKNILI. ZATO GA OBJAVLJAM NA TEM MESTU. NIKOGAR NE ŽALIM, SAMO KRITIČNO MISLIM FEMINIZEM, SIMONE DE BEAUVOIR (NJEN DRUGI SPOL) IN RDEČE ZORE NAD MESTOM ŽENSK.

Oktober je (v Ljubljani), kot že dolga leta, tudi letos v znamenju žensk, bolje rečeno Mesta žensk, ali še natančneje Rdeče zore nad Mestom žensk. Že devetnajst let poteka mednarodni festival sodobne umetnosti, seveda umetnic ženskega spola; moških je na tem festivalu bolj za vzorec oziroma imajo bolj obrobno in suportivno vlogo. Letošnja novost je povezava z mednarodnim feminističnim in queer oziroma lezibičnim festivalom Rdeče zore.  Celoten oktobrski projekt se torej leto Rdeča zora nad Mestom žensk. Siceršnji »osmomarčevksi« festival se je sedaj združil z Mestom žensk oziroma Mesto žensk dopolnjuje in teden (od 2. do 13. oktobra) razvleče do 26. oktobra.

Kakšne notranje boje so imele aktivistke oziroma ideologinje – sicer heteroseksualne ženske – z lezbijkami, ki gravitirajo k Rdečim zoram, ve

Režimska intervencija v »zmenkarije«?!

Roman Vodeb
04.01.2019 16:27 (Jan 04, 2019)

Na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških je »Ministrstvo za feminizem« (pod trenutnim poveljstvom Ksenje Klampfer – prej je bila dolga leta »ta glavna« oz. »pri koritu moči in oblasti« Anja Kopač Mrak) – pred kratkim objavila nek absurden, vendar (po mojem mnenju) pričakovan »javni razpis za sofinanciranje projektov s področja enakosti žensk in moških za leto 2019«. V svoji 6. knjigi »Prvi spol« (izšla je te dni) – gre za elaborirano kritiko feminizma – sem se mestoma osredotočil tudi na omenjeni »Zakon o enakih možnostih«, najbolj v poglavje (3.2.1) »Nacionalni program za enake možnosti – resolucija«. Osredotočil sem se bolj na resolucijo (2005–2013), ta je ključna. V tem fundamentalnem ideološkem dokument, v katerem so opredeljene taktično-strateške zamisli feminističnih aktivistk, torej ideologinj osnovnega/izhodiščnega (feminističnega) »Zakona o enakih možnostih«. Ravno iz te resolucije je jasno, da bo feminizem tudi v bodoče bruhal iz sebe absurde, kakršni so formulira

Policijski sadizem - 2. del

Roman Vodeb
03.01.2019 12:18 (Jan 03, 2019)

Se mi zdi, da me bo razneslo, če tega ne napišem. Zapis bo identičen zapisu »Policijski sadizem«, ki sem ga objavil 1. maja 2017. Dogodki in kontekst so domala identični (nadaljevanje na sodišču pa ne).

Začel bom z odlomkom iz knjige »Ranjeno srce« – ameriškega strokovnjaka za spolne zloraba Dana B. Allendreja, kjer na strani 77 piše: 

»Policist, ki ga je posilil starejši bratranec, se je dobesedno tresel od pričakovanja vsakič, ko je na cesti ustavil avto, ki je prekoračil dovoljeno hitrost. Hotel je, da bi se mu ustavljeni uprl ali ga izzval, da bi se lahko spopadel s svojim sovražnikom.«

V nedeljo 30. decembra 2018 sem imel v Podvelki (pod Pohorjem) predstavo »Razočarana gospodinja pri seksologu«Zato ker se tik pred Silvestrovim nisem žele voziti v 200 km oddaljene (Leljakove) Radence, mi je menedžer namenil Podvelko (med Rušami in Radljami ob Dravi). Pot me je vodila okrog riti v varžet (torej iz Trbovelj čez Prebold in Polzelo v Velenje – v Slovenj Gradcu sem pobral soigralko

Jubilejna 100. predstava:

Roman Vodeb
19.12.2018 11:01 (Dec 19, 2018)

V soboto, 22. decembra bo v grosupeljskem hotelu/casinoju Kongo potekala jubilejna 100. predstava "Razočarana gospodinja pri skesologu". Tole je gledališkli list: "Vse je res, nič ni izmišljeno!"

Roman Vodeb je slovenski »frojdovec«, (teoretski) psihoanalitik in kritični mislec, ki se je uveljavil tudi kot osebni svetovalec in psihoterapevt. Iz svoje klinične (psihoterapevtsko-svetovalen) prakse je na odrske deske – torej v gledališče – prelil življenjske (beri: partnerske in seksualne) izkušnje nekaterih svojih klientov in predvsem klientk/»pacientk«, med katerimi so nekatere imele klasičen status (seksualno) »razočaranih gospodinj«. Vodeb se na odru preprosto prelevi v psihoanalitičnega seksologa, ki naključni »seksualni naveličanki«. torej  »razočaranki« skuša pomagati z nekaterimi nasveti, ki jih tudi sicer daje v svoji psihoterapevtski in/oz. svetovalni praksi.

Kot režiser in scenarist je Vodeb ustvaril lik razočarane gospodinje, ki ima v tej pikantno-šokantni duokomediji samopr

Svoboda govora Vs. sovražni govor

Roman Vodeb
15.12.2018 16:10 (Dec 15, 2018)

Ne dolgo nazaj je bil na nacionalni RTVSLO t. i. panel – torej tematska konferenca – na temo svobode govora, sovražnega govora in lažnih novic. Par dni nazaj pa se je te tavtologije po istem kopitu in v isto ideološko/režimsko smer lotil še predsednik države Borut Pahor. Videti je, da se pripravlja teren, da se bo pripravlja nek zakon, ki bo prepovedal drugače/kritično mislečim, da povedo svoje mnenje. Zahvaljujoč desnim razpravljalcem, se je na tej »okrogli mizi« tudi kaj pametnega povedalo. Ampak to, da se kot razpravljalca ni povabilo Boštjana M. Zupančiča, pa je paradoks, t. r. norčevanje iz vsega, kar je v tem kontekstu logično. (In potem Nataša Pirc Musar "čivka", da je bil tam pač Peter Jambrek.)

Iluzorno je sicer pričakovati, da bi mene, ki sem t. r. neprestano cenzuriran in označen, da sovražno govorim, povprašalo, kaj si jaz o vsem tem mislim. Je pa zanimivo, da je Peter Jambrek (tudi bivši evropski sodnik) izpostavil primer, kjer je nekdo t. r. »jebal policiji vse po spisku«

(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del

Roman Vodeb
10.12.2018 15:30 (Dec 10, 2018)

Glede na to, da sem kritiziral film »Rudar« (v povezavi z dogodki, ki so se zgodili leta 2009), ki se je zgolj posredno dotikal povojnih pobojev v Hudi jami, sem dolžan javnosti posredovati moj »pogled« (interpretacijo) na povojne poboje – ker sem bil na zelo grd način izzvan, na Twitterju. Zelo nerad  se spuščam v tematiko povojnih pobojev, saj cel kontekst »debate« – tudi moje – označujem kot škodljivo in nepotrebno »mešanje dreka«.  Seveda pa znam biti še kako močan na tem področju – teoretsko/psihoanalitično in filozofsko.

Ker sem tudi osebni svetovalec in nemalokrat (tudi) družinski/zakonski (psiho)terapevt parom/zakoncem močno odsvetujem kakršnekoli »poglobljene pogovore« o njunem kroničnem »nestrinjanju«. Svetujem približno takole: »Dol se dajta! Samo ne se (spet) pretirano poglobljeno pogovarjati!« Odnos »kdo bo koga« pogosto vodi v kronične prepire, vojno med zakoncema/parnerjema in posledične ločitve. Paradigmatsko identična situacija je na slovenskem političnem prizorišču, k

Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del

Roman Vodeb
06.12.2018 14:36 (Dec 06, 2018)

Upal sem, da mi nikoli ne bo treba tematizirati povojnih pobojev, pa jih – zaradi kanonade na Twitterju (in filma »Rudar«) – očitno moram. T. i. »ljubitelji povojnih pobojev« ala Jože Dežman ne morejo brez tega svojega simptomatskega – oprostite izrazu – »mešanja dreka«. Iz psihoanalize je znano, da »pacient ljubi svoj simptom bolj kot samega sebe« – in ta »ljubezen do simptoma« je seveda NEZAVEDNA. Dežmanu bi se sesul svet in jedro njegove identitete, če ne bi smel več »mešati dreka«, torej tematizirati povojnih grobov/pobojev … O Dežmanu in njegovem spodletelem intervjuju z Možino sem svoje povedal – jasno, skozi psihoanalizo.

http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/407792/dezman-in-njegovo-nezavedno

Pri nas v Trbovljah imamo enega najbolj zagrizenih titoistov (beri: ljubiteljev Tita). Uganite, kdo je (posledično) v Trbovljah največji janšist?! Jasno: njegov sin! In ta sin dotičnega titoista se nezavedno maščuje očetu – bog-ve-zakaj – in navija za Janšo/SDS natančno zato, da (neza

Generalmajorka in psihoanaliza

Roman Vodeb
30.11.2018 16:30 (Nov 30, 2018)

Zaradi precej nedolžnega 3-minutnega videa/"vloga" (v katerem sem psihoanalitično razlagal razlike med spolom v povezavi z generalmajorko, novo načelnico Slovenske vojske Alenko Ermenc), so mi blokirali dostop do svojega FB-profila (za 1 mesec). Zato se bom tudi malo iz principa razpisal o psihičnih razlikah med moškimi in ženskami. V skladu z mojimi več kot 20-letnimi prizadevanji, da bi ljudem psihoanalitično razložil bistvo in jedro psihičnih razlik med spoloma, sem – na nenehno prigovarjanje in prošnje – razložil, v čem imam (psihoanalitične) pomisleke glede povišanje Alenke Ermenc v generalmajorko in posledično imenovanje za načelnico Slovenske vojske. Zdi se mi, da je moralno prav, da Slovenijo posvarim in poučim, zakaj in v kakšen smislu ženske v kritičnih momentih ne znajo (po)vleči ustreznih potez. Ženske odločitve, ki bi morale imeti – ker bi situacija terjala – falično podstat, imajo bistveno drugačno nezavedno ozadje iz katerega izhajajo ženske odločitve. Teza, da ženska »n

Kdo je tukaj nor?! – ali: film »Rudar« (II. del)

Roman Vodeb
20.11.2018 14:36 (Nov 20, 2018)

Naj grem k bistvu razhajanjem med preverljivimi dejstvi in fikcijo (namišljeno zgodbo, izmišljotino) – bodisi tisto, ki je zapisana v knjigi »Niko i ništa« (v slovenskem prevodu »Nihče«) avtorja Mehmedalije Alića, ali tisto, ki jo je »ekranizirala« poljska režiserka Hanna A. W. Slak v filmu »Rudar«.

Rekel sem že, da dotični Mehmedalija Alić  (v filmu Alija Bašić) v resnici nikoli ni bil »pravi« rudar (v RTHju ni bil zaposlen na delovnem mestu »rudarja«). V Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) je bil zaposlen kot »rudarski nadzornik« (ali pa »poslovodja«), nikoli pa kot običajen rudar, kot je bilo to prikazano v filmu. Dotični Alić je bil v času odkrivanja grobišča – vsi v izbrani delovni ekipi so vedeli, da gredo »odkopavat kosti« – takrat povsem slučajno zaposlen na »oddelku eksternih storitev« (kot se je takrat reklo dotičnemu oddelku znotraj RTH), in bil je le eden izmed mnogih. Alić je bil na tem oddelku zaposlen že veliko prej (pred marcem 2009, ko so »dokopali do kosti«, in tudi po

Film »Rudar« – I. del

Roman Vodeb
18.11.2018 13:00 (Nov 18, 2018)

Kljub temu, da sem rojen »Butalčan« – beri: Trboveljčan  – danes, na volilno nedeljo, (spet) nisem šel na županske volitve. Malo iz principa (mene so trboveljski politiki domala v grob spravili), malo pa tudi zato, ker ni nobenih normalnih županskih kandidatov – mislim seveda na moške. Morda so še najbolj resne tri ženske … –  imeti žensko na županskem (ali kateremkoli vodilnem položaju) pa je (zame) približno tako, kot če bi moški plesal striptiz. Jaz imam pač to »(ne)srečo«, da psihoanalitično »štekam« določene psihološke oz. kastracijske kontekste, ki so vezani na spol in sem tudi zelo »izbirčen«, ko/kadar volim – je pa tudi res, in to moram dodati, da »volim, volim, volim, volim žene (ali on malo manje vole mene)!« …

Kot kritičen mislec si dovolim marsikaj. Zdi se mi, da mora »pravi moški«, ki ima še ta privilegij, da mu »klikerji« dobro delajo in ima veliko »drugačnega« znanja, kritično (javno) spregovori – še posebej takrat, ko to od njega terja situacija in družbeni/politični ko

Dream team

Roman Vodeb
18.11.2018 12:50 (Nov 18, 2018)

Panel: Svoboda govor, sovražni govor, lažne novice

Roman Vodeb
01.11.2018 14:02 (Nov 01, 2018)

Pred kratkim je bil na nacionalni RTVSLO t. i. panel – torej tematska konferenca – na temo svobode govora, sovražnega govora in lažnih novic. Več kot dve in pol urna razprava je bila mestoma konstruktivna, mestoma pa – po mojem mnenju – »v temo brcajoča«. Poudarjam, da priznavam, da imam tudi jaz vselej zgolj in samo (subjektivno) mnenje in ne spoznanja, vendar zna biti moje mnenje še kako kredibilno, posebej zato, ker je drugačno. Nisem kar neki laik, zato bom vpeljal nekaj psihoanalitičnih traktatov in pomislekov/tez, ki se dotikajo samega panela (dotične tematske konference) in same teme: svobode govora, sovražnega govora in lažnih novic.

Glede na to, da sem bil nemalokrat vpet v polemiko o svobodi govora in bil nemalokrat tudi označen kot sovražno govoreč (lažnih novic se niti nisem dotikal), bi se spodobilo, da bi bil na tem panelu celo povabljeni gost/govorec. Malo sem se oddahnil, ko sem videl, da bo plenarni govorec/uvodničar tudi Žiga Turk (bivši kulturni »super-minister« v

Sam proti vsem?!

Roman Vodeb
25.10.2018 16:46 (Oct 25, 2018)

Te dni je redakcijsko branje moje šeste knjige »Prvi spol« končala neka moja »fenici« – bolje rečeno: dobra poznavalka mojega teoretskega/psihoanalitičnega opusa. Takole me je »okarala« in laskala:


							 »Najbrž boš nad mojim povzetkom knjige razočaran, a ravno zato, ker se še kako zavedam vseh zablod feminizma, vse škode, ki jo (skupaj z LGBT) dela, in grozovitih posledic, ki jih pušča in jih bo puščal še v večji meri, če se ga ne zaustavi, sem svojo recenzijo knjige podala skozi oči laika in z “umirjenim” pristopom, saj se kot ženska zavedam dejstva, da je tudi “napad” na feministke (kljub temu, da je upravičen, nujen, urgenten) za večino žensk še vedno “napad na žensko”. In, če je pristop že v štartu naslovljen z Uničil bom feminizem, feministkam bom zavezal zanko okoli vratu, knjiga bo pokopala feministke ...”, si izgubil večino ženskih bralk, ki so nameravale knjigo prebrati, saj jim že v najavi knjige sporočaš, da jih boš uničil, jim zavezal zanko okoli vratu, jih pokopal ... Mogoč

Vodeb je zmagal - ker dobro vedno zmaga!

Roman Vodeb
23.10.2018 09:30 (Oct 23, 2018)

TALE INTERVJU JE BIL OBJAVLJEN V INVALIDSKEM GLASILU "ZIFS" 

Ali bi za naše bralce obnovili vašo zgodbo oz. kalvarijo v povezavi s »koroškimi dečki« in tožbo, ki ste je bili deležni s strani odvetnice Simone Marko? »Od vsega začetka – torej od aprila 2016 – sem bil mnenja, da »koroška dečka« nujno sodita v milje starih staršev, ne pa, da so jih velenjske CSDjevke t. r. »ugrabile« in pahnile v rejo. O tem sem veliko pisal, dajal intervjuje, protestiral … Ko pa sem 19. oktobra 2016 v TV Odmevih slišal Simono Marko, kako spodletelo je komentirala dve odločbi Vrhovnega sodišča, sem spisal še eno kolumno (»Pravna stroka in moralna razsodnost«), ki je bila po mnenju dotične odvetnice (ki je zastopala CSD Velenje), do nje žaljiva. Govoril pa sem o svojih čustvih – takole: 'Ne vem, kako bi lahko živel sam s sabo, če bi moral v primeru “koroških dečkov” kot odvetnik braniti CSD Velenje? Simona Marko to zmore. Nebuloze, ki jih v javnost spušča dotična odvetnica, sramotijo celoten ženski spol i

Oglasi

notranja nadzorna kamera vam omogoča, da lahko na daljavo spremljate dogajanje v vaših prostorih. zaznava tudi gibanje v prostoru in vas na to opozori. več o wifi kameri: https://www.a1.si/dodatki-za-telefone/notranja-nadzorna-wifi-kamera-a1-smart-home

Kategorija: Oprema in dodatki

Cena: Pokličite za ceno

vitamin c  najbolj pripomore k izboljšanem delovanju imunskega sistema in zato je zelo pomemben za človeško telo, da ga ima dovolj. v kolikor ga ne zaužijemo dovolj s prehrano je pomembno, da ga absorbiramo preko prehranskih dopolnil. 

Kategorija: Prehranska dopolnila

Cena: 26 €

google oglaševanje vam omogoča, da z google adwords povečate samo prodajo in obisk vaše spletne strani. skupaj analiziramo in določimo cilje pri prodaji. več o samem oglaševanju najdete na spletni strani: https://adwords.dominatus.si/google-oglasevanje

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

6821.) veliki jože - vladimir nazor

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

3895.) galeb - jonatan livingston  - richard bach

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 15.99 €

430.) ti bodi moj vodnik - jože urbanija limbarski

Kategorija: Leposlovje

Cena: 18.99 €

2087.) razmerja črtice - viktor gregorač

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

2065.) ograd - janez jalen

Kategorija: Kulinarika

Cena: 14.99 €

639.) radoživa špela - erna svet

Kategorija: Humanistika

Cena: 19.99 €

7730.) priznanje - john grisham

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

7729.) senca - robert harris

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

7728.) 19 reologija živil

Kategorija: Naravoslovje

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj