November, 4. dan mlade lune

[...] tako klečim na vlažnem estrihu in upiram svoj priučeni licemerni pogled k Vnebovzeti, malo me zebe, ker sem oblečen samo v spodnje hlačke, pod golimi koleni čutim zrnca peska, nad mano Matibožja visi na steni nad vrati, lepo je uokvirjena in je še lepših barv kakor tovariš Admiral, ki pa je obešen v šoli; ima prozorne prsi, tako, da je vidna njihova vsebina, namreč, v prsih te v modro odete tovarišice kot v kakšnem udobnem gnezdecu tiči veliko rdeče srce, skoraj táko je, kot tisto iz lecta, ki ga je stric podaril teti, ko sta se poročila in ga teta noče pojesti, čeprav ni uporabno za kaj drugega. Molim potiho, kajti zagotovljeno mi je bilo, da me Matibožja in njeno nekoliko nesimpatično drobnoglavo dete, ki ga drži v naročju, slišita, četudi sta onadva trenutno visoko gori v daljnih nebesih, jaz pa tukaj, v bedni bajti na dnu neke samotne grape klečim na hladnih tleh, ki so vlažna zaradi tega, ker sta pod kamrico, kjer spiva z mamo, ovčji hlev in kurnik. Matibožja me še pogleda ne, ona pač zre v svoje nebo, tam je mesto zanjo, ne tukaj; Zdrava Marija, milosti polna; ne zamerim ji kraljevske ignorance, ker to pa že vem, da na nebu biva Gospod, oče njenega deteta, ki mu nad drobno glavico plava žareč obroček, prav tak, kot nad glavo njegove matere; Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami, blagoslovljen je sad tvojega telesa. To detece torej, ki ima majceno kronico na svetlolasi glavici in je bilo rojeno v hlevčku v daljnem Betlehemu, mi je nenavadno podobno, vendar bom šele približno čez slabega pol stoletja spoznal, da ta podobnost izvira iz najinega enako antipatičnega, vzvišenega in zaničljivega pogleda na svet; Mati božja, prosi za nas grešnike, kakor v nebesih, tako na zemlji; lahko bi bilo moj mlajši bratec, vendar pa je moja mama precej lepša od Nje, četudi se ne zna tako priliznjeno smehljati in licemerno pogledovati proti nebu, kjer na belih oblačkih poležavajo enako priliznjeni smehljajoči se goloriti angelčki, kajti moja mama ima težko življenje in včasih pretepe mojega ata, kadar pride domov pijan in je križ z njim. Kdor ima težko življenje in mora občasno pretepati pijanca, ta se malokrat smehlja; Oče naš, ki si v nebesih, naj bo posvečena tvoja volja, in ti, Matibožja, tebi se darujem, in da se ti vdanega izkažem, ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, in ker sem torej ves tvoj, o dobra Mati, varuj me in brani me, kakor svojo last in posest, amen, ampak [...]