NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Samostojnost? Enotnost?
Ena taka feministična štorija
Elite lumpov, vladavine kekcev!
Marakeška čvekalizacija
November, 3. dan mlade lune
Matibožja, ampak...
O otroškem Bogu, bogi moji!
Apologija samote
Zbogom, Cankarjevo leto!
Nazaj k svètosti, uvod.
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
April 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
2930

Otroški boj proti podnebju

Roman Obid
18.03.2019 18:03 (Mar 18, 2019)

[...] kajti Ješua, vedoč za sveto iskrenost nedolžnih otročičev, je bil nekoč dejal, Pustite tamale k meni; sedemnajstletna Francozinja Jeanne, pozneje znana kot Ivana Orleanska, pa je leta 1429 prepričana, da sam Bog želi, da gre stran od mame in v boj, porazi Angleže in osvoji Orleans; čez dve leti je sežgana na grmadi kot krivoverka. Trinajstletni pastirček Etienne maja 1212 stopi pred francoskega kralja Filipa II., preda mu nebeško pismo, ki mu ga je na pašniku izročil sam Križani, govoreč, Pusti svoje ovce, Štefanček, z drugimi nedolžnimi se hitro podaj na križarski pohod v Sveto deželo, saj tudi sam vidiš, da odraslim prismukljem nikoli ne bo uspelo zavzeti mojega svetega groba; zberi otroke pa hajd proti sredozemski obali, jaz pa bom že tako naredil, da se bo morje pri Marseillu razmaknilo in boste lahko udobno drevili nad krute Saracene, lepo po suhem! Gospod Filip je pohodu nekolikanj nasprotoval, pa ne preveč, zatorej si Štefanovi golobradi križarčki in tudi precej križarkic

Hanibaba ante portas!

Roman Obid
11.03.2019 14:37 (Mar 11, 2019)

[…] gnoj mi zasuje škornje, ampak šjori Loreni ni mar, doda še malo plina, da hidravlika dokonča svoje delo, tudi meni ni mar, prepričan pa sem, da ji lasje dišijo po vrtnicah, joški po vanilijevem mleku in pod popkom vsekakor po poletnem večeru in po dehtečem kraškem polju zrele sivke; celo hlevski gnoj, ki mi ga je pripeljala, diši po pomladi, Hvala, šjora vičina, rečem in se pri sebi sprašujem, ali naj jo povabim na bičerin tiste stare grape, ki sem jo bil pripravil za gazdo Akvilija, ampak ona že obrača traktor, okrogla zadnjica ji poplesuje na nevzmetenem sedežu, mahne z roko, zapelje skozi porton, loputa prikolice je še vedno odprta. Tako potem v družbi mačkona in tihotnega Ješue sam spijem tisti kvartin starega češpovca, ki sva ga bila nakuhala še z rajnkim Desperacijem Manojličem, šjor Gatto me zviška pogleda z vrha kredence in si pomenjljivo začne negovati jajčka, tovariš Ješua zasanjano zre naravnost skozme, nekam v onstranstvo; alora se zleknem na bančino da bi malo zadremal

Orgije

Roman Obid
03.03.2019 23:08 (Mar 03, 2019)

[...] se šjor Gatto klati po nekih tujih borjačih, se cele noči mikasti s potepini in tekmeci, kajti napočile so tiste nemirne noči, ko se pohotne mačje gospe breznajo, je torej pravi čas, da se jim strastno mijavka serenade in se jih zalezuje po grmovju; vrnil se bo ves kumrn in ofucan, sestradan in neprespan, gledal me bo ponosno, pa tudi malce porogljivo, češ, kakšen si pa ti za en mačkon, gazda Manojlič, da te testosteron ne požene ponoči ven, na tuje borjače, da se tam mikastiš s starimi, sivodlakimi in ofucanimi prdci, da strastno mijavkaš njihovim lenobnim zakonitim šjoram mačkurinam, da bi jih zvabil pod brajde in na hitro popeljal v začasna nebesa, še predno pride mimo kakšen razkurjen naslednji potrebuješ s polnimi mošnjami; in star mačkon staremu decu ne bo verjel, če mu povem, kako moje uboge revmatoidne kosti ne dovoljujejo in ne napovedujejo takšnih pomladnih bakanalij, kvečjemu kakšno marčevsko deževje, kajti stara vremenarska modrost pravi, Človek skuzi stanovitnu gled

Mati nacije, poezija!

Roman Obid
11.02.2019 11:26 (Feb 11, 2019)

[...] je zapisal dobri gospod Dejan Steinbuch, Svečeniki templja slovenske kulture ne morejo dopustiti vdora posvetnega v božansko sfero, kjer se nagrade delijo po navdihu ozkega kroga ljudi, prepričanih, da so nezmotljivi. Zaradi tega so določeni ustvarjalci dobesedno obsojeni na prekletstvo izgona iz "slovenskega kulturniškega raja", v katerem vlada klanovska mentaliteta in kjer so umetniški dosežki lahko prepoznani kot vrhunski samo pod pogojem, da so tako odločili oziroma določili svečeniki templja slovenske kulture. In zapisano je tudi, kar je govoril dobri, a mladi gospod Vid Bešter le malce pred pridigo na gori o neki pesniški prireditvi, Jaz pa zahtevam v poeziji užitek in smeh in grotesko! Željo, ki požira vse pred seboj! Ne pa teh plehkih in mrtvaških besedičenj! Mar so pesniki slepi in gluhi za svojo lastno željo? Ali so le njihove želje tako patetične in smešne? Potem naj molčijo! Če nismo sposobni vpreči svojih želja v stroj poezije, če nismo sposobni materije svojih živ

Elite lumpov, vladavine kekcev!

Roman Obid
04.02.2019 00:07 (Feb 04, 2019)

[...] jerbo v mejscu talniku sturjeni prešiči so za pleme narbolši, čitam v starem kalendariju, in dalje, Na polji inu na travnikih se nepotrebno germovje iztrebi. V vinogradih se pri ugodnem vremenu začenjajo terte obrezovati inu grobati. V zelenjakih se začenja kopati inu pri dobrem vremenu kapus, špinačo, redkev, korenje, čebulo, peteršilj sejati, pak h koncu tega mejsca se dado, ako ni še premraz, črešplje, črešnje inu breskve cepiti; prav, ampak noč bo deževna, tu pa tam se nad Puščavo malce pobliska in zagrmi, kalendarij pa umnega gospodarja svari pred preveliko zagnanostjo, Kader v pomladi zgodaj germi, še mraz ima priti! Alora sedem zraven lenuha mačkona na bančino ob peči in se prepustim čarom toplote in puščavske tišine, daleč od ponorelega sveta, v katerem so se elite in kakistokracija končno znašle lepo skupaj ob vzvodih, s katerimi bi znal dobri Arhimedes, kot se je bil nekoč sam pohvalil, premakniti svet; in glej, tudi ta združena globalna lumpenelita bo prekucnila sve

Hrepenenje pod Slovenci

Roman Obid
31.01.2019 17:19 (Jan 31, 2019)

[...] ga pokličem, vendar se šjor Gatto ne gane, negibno stoji na treh tačkah, zadnji dve nekoliko pokrčeni, pripravljeni na skok, brki mu od osredotočenosti malce trzajo, prednjo levo tačko drži pred smrčkom, pripravljeno na bliskovit šavs; tako se ta simpatična žverca obnaša v svojem elementu, ki je kajpak lov; v svojem neobvladljivem hrepenenju po slastni miški zna postati nepremičen, trd, kot bi bil iz lesa, ne pa iz crkljavih mišic in mehkega kožuščka; pustim torej mačkona na njegovi lovski misiji pod brajdo v kotu borjača in sedem nazaj h knjigam, in glej, dobri gospod Marko Snoj me v svojem Slovenskem etimološkem slovarju poduči, da izraz za močno željo, hrepenenje, izvira iz prvotnejše, v nekaterih narečjih še ohranjene besede krepenenje, ta pa ima kajpak izhodišče v staroslovanskem izrazu za trdoto in moč; če kdo krepeni po nečem torej pomeni, da že ob sami pomisli na ta objekt svoje želje postaja močan in trd, krepek, krepelu podoben; tako vidim, da so moji ljubi starodežel

Nazaj k svetosti, drugič

Roman Obid
20.01.2019 21:20 (Jan 20, 2019)

[…] pogleda proseče mavzerico, ki onemu drugemu nemarno visi preko ramena, ampak brkač odkima, Nobenega pokanja, vzemi bajonet, reče, izvleče trirobo rezilo napol iz nožnice, A si že kdaj prašiča klal, mladenič se zdrzne, ne pogleda klečečega, gleda od strele razklano deblo starega hrasta, ki raste nad previsom, gleda v poslednji košček neba, ki še žari med njegovimi pokvečenimi vejami; Saj vem, no, saj razumem, reče brko skoraj nežno, Pa dvigni onile kamen, pa ga fentaj kot modrasa, s kamnom mu izdajalsko glavo razbij; in mladenič se mehanično skloni in dvigne črn kamen, spolzek od hladne mokrote, visoko ga dvigne, nad sklonjeno glavo mladca, ki žebra, Kyrie eleison, verujem v stvarnika nebes in zemlje, Christe eleison, Kristus usmili se, verujem v sveto Cerkev in v vstajenje mesa in v večno življenje, Gospod usmili se; mladenič ob njem globoko vdahne, zamiži, med silovitim izdihom požene kamen navzdol, kratko krikne, kot bi z macolo zabijal akacijeve kole v očetovem vinogradu, mladče

Nazaj k svètosti, uvod.

Roman Obid
14.01.2019 12:39 (Jan 14, 2019)

[...] zapisala častita gospa Karen Armstrong, nekdanja nuna; Če nas poklicni verski voditelji ne morejo poučiti o mitološkem izročilu, bodo vlogo svečenikov morda prevzeli umetniki in pisatelji, ki prinašajo sveža spoznanja v naš izgubljeni in ranjeni svet. In v nadaljevanju je še zapisala, ta, meni draga gospa, ki se ji spoštljivo klanjam in se ji zahvaljujem, ker mi je bilo dano prebirati njena dela; Izkušnje transcendentnega, religija, to je pot do vznesenosti; če je ljudje več ne najdejo v verskih praksah, jo iščejo v umetnosti, glasbi, mamilih, spolnosti, športu...

[...] oprosti mi, o Ti, ki gledaš z mojimi očmi in čutiš z mojim srcem! Odreši me, Ti, ki si mi prepustil svoje srce in dušo, odreši me teh prekletih podgan, teh cenzorjev, ki sovražno motrijo sleherni moj samogovor o prepovedanih močvarskih temah: o matbožji in o cankarju, o dražgoški bitki in o LGBTju, o pocukrani politčni korektnosti in o [...]

[...] lezeva čez konfin, moram svojo levo hlačnico reševati iz robidovja

Zbogom, Cankarjevo leto!

Roman Obid
05.01.2019 15:00 (Jan 05, 2019)

[...] alora spregledam vse banalne aktualnosti in za danes mi ostanejo le še gospod doktor Jože Felc in pa po mačkonovi scalini smrdeča časopisna stran iz neke prastare Sobotne priloge, kjer gospod Gradišnik študiozno osvetli mračnega Cankarja, prajunaka deželne Močvare. Doktor Felc je bil idrijski proletarski materi rojen in je prve dni življenja preživel v predalu kuhinjske omarice, kajti tako utesnjena je bila takrat pač usoda otročkov, ki niso imeli takšne matere, ki bi razpolagala z otroško posteljico ali zibko. Že dojenček se je udinjal, skupaj z materjo, za begunčka. Z ramo ob rami se je mnogo let kasneje, skupaj s svojo multiplo sklerozo, boril proti črnim luknjam v človečnosti – in zmagal! Dr. Jože Felc, v Močvari spregledani, kakopak, primorski in rovtarski psihiater in pisatelj, je v svojem delu Osvoboditev in odrešenje zapisal, kako katastrofalen vpliv ima prastara balada o Lepi Vidi na nacijo. Doktor Felc v njej detektira hrepenenjsko čustvo, tega prepozna za destruktivist

Ena taka feministična štorija

Roman Obid
03.01.2019 19:45 (Jan 03, 2019)

[...] Gatto sedel na balustradi in zaljubljeno opazoval vrabce in kose, ki so na drugi strani barjača pofrlevali po brajdi in stikali za morda spregledanimi posušenimi grozdnimi jagodami. Kakšna absolutna zaverovanost in pripadnost svoji profesiji, se pravi lovu na vse, kar se premika in je dovolj veliko, da ugriznem in odnesem domov! Oj, sem tuhtal, ko bi jaz premogel takšno delovno etiko, takšno ustvarjalno fanatiko! Danes bi razpolagal z materialnimi dobrinami, z dobrim penzjonom in z dobro babo, ki bi sedela na nasprotnem koncu mize, pa ne črvive, kakor je tale tukaj, in me spoštljivo, da ne rečem obožujoče gledala in poslušala sleherno mojo modro besedico. In moje ime bi bilo navedeno v enciklopedijah ter leksikonih, Googl bi se pošteno zmatral, predno bi naflikal na zaslon vse povezave, ki bi kazale na mojo vplivno osebo! Ne bi me bilo sram hoditi naokrog z debelim vampom in podbradkom ter dojenčkastim, na nulo obritim obličjem, kajti znamenitih mož se ne sodi po grdoti telesa,

Samostojnost? Enotnost?

Roman Obid
26.12.2018 14:22 (Dec 26, 2018)

[...] je vroči julij, ampak počutim se bogovsko, s sebe sem spral umazanijo desetih dni, preživetih po gmajnah; devetih noči, prespanih v napol podrtih svislih sredi napol zaraslih senožeti; neštetih nočnih patruljah po gorskih slemenih, kjer ni studencev, ampak le gnila stara deževnica v senčnih kotanjah. Spet si nadenem neoprano uniformo, ki zaudarja po znoju in, bodimo odkriti, po prdenju, ki ga povzroča srbski pasulj in druge specialitete našega kuharja. Mati Bazilija pravi, Ja, Roberto, a si pamet izgubil, a ti je treba špilat enga vojaka, poglej se no v špegu, saj si tak kot razbojnik, Mati moja, rečem, in sem razočaran nad njo, kajti spomnim se Kajuha, ki je rekel narodno zavedni roditeljici, Mati, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti, Mati moja, ponovim, Ti nisi narodno zavedna, da veš, kajti, ne le vse, kar mora, pač pa vse kar more, je dec storiti dolžan; samo še malo grem na okope ljube domovine, pa bo konec udbomafije in klerokomunističnih nebuloz in rdečih baronov,

Apologija samote

Roman Obid
25.12.2018 21:45 (Dec 25, 2018)

[…] čas prazničnosti, v katerem je poleg obdarovanja v ospredju povezanost, ljubezen in prijateljstvo, in z ekranov vas potuhnjeni priliznjenci posipajo s hinavskim marcipanom in polivajo z vedri lepljive sladkorne melase, pleteničijo vam svoje vsakoletne floskule, a ta svet je kljub temu z vsakim novim zimskim solsticijem bolj in bolj grenak! In oni prismuknjeni žlobudrači vam hočejo prodati nekakšno dolžnost in socialno nalogo, da se družite, komunicirate in drug drugemu zaželite lepe želje. Vi pa, ki nimate široke socialne mreže v smislu družine in prijateljev, spreglejte vendar ta medeni svetohlinski strup, ki vam ob solsticiju razžira dušo, kajti pogosto ste že bili soočeni z vprašanjem, ali je kaj narobe z vami in zakaj ste drugačni od večine; soočeni ste bili na štiri oči s svojo lastno osamljenostjo, a poslušajte, kaj vam imajo povedati ljudje, ki so se izmojstrili v samotnosti in postali njeni apostoli; oni vam pravijo, Samota pravih samotnežev je samo navidezna, njihov duh j

O otroškem Bogu, bogi moji!

Roman Obid
23.12.2018 18:00 (Dec 23, 2018)

[...] ker hlev nocoj diši po dimu, ki se vije iz posušenih in tlečih lovorjevih vejic, diši pa tudi po zadovoljnih kravah, ki večerjata ob jaslih, priklenjeni vsaka s svojo verigo okrog vratu. Verigi jima včasih zažvenketata, saj živali vneto mulita seno in obenem prikimavata molitvi rožnega venca, stric Petronij moli sam naprej in nas vselej, ko pridemo mi ostali na vrsto, da zdeklamiramo predpisan odlomek, ošine s strogim pogledom. Nono se odhrkuje, njegov volneni zakmašni površnik smrdi po njuhancu in naftalinu, žgečka Ciko pod gobcem in ji mrmra nekaj nekrščanskega. Ko odžebramo predpisano število očenašev in zdravamarij, stric še enkrat poškropi kravi z blagoslovljeno vodo, zatem vsi stopimo ven v skrivnostno decembrsko temo, zvezde radostne migetajo nad našo brezupno samotno grapo, nocoj so videti zelo blizu, in tudi mi smo si blizu, betlehemski dojenček nas vse zbližuje; v bajti so v kotu izbe pod razpelom postavljene jaslice; blažena med ženami, večno deviška mladoletna porodn

Marakeška čvekalizacija

Roman Obid
22.11.2018 02:03 (Nov 22, 2018)

[…] je nastala ob spoznanju, da je globalizacija planeta izvršeno dejstvo, da torej dolgemu rajanju na svetovni ladji norcev sledi globalni talilni lonec, v katerem se bodo zlila brezpravna ljudstva planeta in se izoblikovale karakteristike prihodnje civilizacije: enaka beda in crkavanje širom širokega sveta, ki ga bo nadziral manj kot enoodstoten delež Zemljanov - superbogatašev. Ta nezavezujoča čvekancija je tudi odsev slabe vesti, ki jo globalni politikanti čutijo ob prepoznavanju krivde Zahoda, ki je sam povzročil propadanje mnogih ljudstev in enega celega kontinenta, Afrike. Krivda je biblijskih razsežnosti. Je krivda roparjev z Zahoda, ki domorodcem širom sveta pri belem dnevu in z vednostjo ter odobravanjem vseh nas, prismukljev, kradejo naravna bogastva, rude, pitno vodo, obdelovalno zemljo, gozdove, kulturo in duše! Je krivda mednarodnih finančnih zločincev, ki pri tem izdatno sodelujejo in si polnijo tolovajske bisage. Je krivda vseh prekletih svečenikov boga Pohlepa, svetih

Matibožja, ampak...

Roman Obid
12.11.2018 00:11 (Nov 12, 2018)

November, 4. dan mlade lune

[...] tako klečim na vlažnem estrihu in upiram svoj priučeni licemerni pogled k Vnebovzeti, malo me zebe, ker sem oblečen samo v spodnje hlačke, pod golimi koleni čutim zrnca peska, nad mano Matibožja visi na steni nad vrati, lepo je uokvirjena in je še lepših barv kakor tovariš Admiral, ki pa je obešen v šoli; ima prozorne prsi, tako, da je vidna njihova vsebina, namreč, v prsih te v modro odete tovarišice kot v kakšnem udobnem gnezdecu tiči veliko rdeče srce, skoraj táko je, kot tisto iz lecta, ki ga je stric podaril teti, ko sta se poročila in ga teta noče pojesti, čeprav ni uporabno za kaj drugega. Molim potiho, kajti zagotovljeno mi je bilo, da me Matibožja in njeno nekoliko nesimpatično drobnoglavo dete, ki ga drži v naročju, slišita, četudi sta onadva trenutno visoko gori v daljnih nebesih, jaz pa tukaj, v bedni bajti na dnu neke samotne grape klečim na hladnih tleh, ki so vlažna zaradi tega, ker sta pod kamrico, kjer spiva z mamo, ovčji hlev in kur

November, 3. dan mlade lune

Roman Obid
09.11.2018 22:01 (Nov 09, 2018)

[...] so to časi, ko je živina še brezskrbna, ljudje pa ravno nasprotno. Govedo lahko mirno prežvekuje, dokler ne ostari in ga daje artritis in se ne more več ploditi, šele tedaj ga zakoljejo, razkosajo ter ob nedeljah in zapovedanih praznikih skuhajo v župi. Ljudje so suhljati, zelje od nedelje do nedelje; krave se pasejo same, polnijo si tople vampe s krmo; dekletce zgrbljeno sedi na macesnovem štoru, v takem položaju še najmanj občuti glodajočo lakoto; razmišlja, zakaj je ta svet narejen tako krivično, da vsaka krava, vsak vol, vsaka lisica ali ptica dobi jedačo kjerkoli v gozdu ali na travniku, le človek pa ne. Krave se pomikajo vedno bolj proti prepovedanemu območju, tja, koder se ne smejo pasti, tam raste sočna krma za prašiče, krave zlahka pomulijo karkoli, prašiči pa le morajo čmokati kaj kuhanega, da se jim dela špeh; deklica vstane in steče k največji liski, k matriarhinji, ki jo pogleda s toplimi rjavimi očmi, deklica jo poboža in ji utrga posebno slasten šopek zelenih bil

Oglasi

7734.) evropski roman - dušan pirjevec

Kategorija: Družina in vzgoja otrok

Cena: 19.99 €

6692.) filozofija umetnosti - hippolyte taine

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5440.) ime rože - umberto eco

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

2215.) golobje in jastrebi - grazia deledda

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1520.) kritični spisi - josip stritar

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5965.) grad iz peska - iris murdoch

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7171.) črni tulipan 1 in 2 - aleksander dumas

Kategorija: Leposlovje

Cena: 14.99 €

7390.) spomini na dovje - france voga

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 9.99 €

384.) zgodbice o znanih slovencih  -  igor torkar

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

714.) janez milčinski - leta za pet drugih

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7581.) zveza mora ostati - neža maurer

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 14.99 €

141.) henri coulonges - bregovi iravadija

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj