Umetnost je nevarna vsem lažnjivcem. Posebno še profesionalnim, ki se navadno zbirajo okoli centrov moči. 

Četudi Pasolinija od nekdaj spremljam in občudujem njegovo delo, je bila njegova smrt do zdajle, zame in najbrž za večino drugih, enigma, obtežena z dejanji, ki jih ta duša nikdar ne bi zagrešila. 

Po dolgih letih je domnevni morilec in "ljubimec" priznal, da je resnična zgodba takšna, kot so Paolovi prijatelji že vseskozi slutili - v umor niso bile vpletene le neofašistične organizacije, ampak skoraj zanesljivo tudi obveščevalne službe. Medtem, ko so Paola ubijali, so nanj kričali geslo političnega marketinga Slovenije zadnjih 20 let: "komunajzar!". 

Toda medtem so najmanj 28 let mediji - vključno z Wikipedijo - navajali, ponavljali in obnavljali lažno zgodbo, ki žrtev zahrbtnega in okrutnega umora še dodatno obsceno kriminalizira, saj velikega umetnika prikazuje kot pohotnega homoseksualca ... kar je velika, hudobna in ostudna laž. 

---

Le ugibamo lahko, koliko med nami so jih še takole pokončali. 

Kaj le pričakovati od črnih duš, ki so sposobne sprožati in poganjati grozljivo krivične vojne, ki jih poganja trilijonsko koristoljubje, kaj pričakovati od mrtvodušnikov, ki so Nelsona Mandelo vse do leta 2008 (!) uvrščali na listo teoristov, in ki so enemu največjih umetnikov 20. stoletja vrsto let prepovedovali vrnitev v domovino (Chaplin), češ, da je "komunajzar"; kaj pričakovat od mračnih duhov, ki so pripravljeni tisoče soljudi napraviti za izbrisane iz državljanskih registrov, ki so se pripravljeni osebno okoriščati iz strahotnih stisk drugih, trgovati z smrtjo, potem pa preganjati, šikanirati in zapirati tiste, ki so se drznili povzdigniti svoj glas v odkrit protest zoper moralno in pravno korupcijo?

Kdo so te mrtve duše? Gotovo ne nekdo, ki bi prenašal Johna F. Kennedya, Martina Luthra Kinga, Jima Morissona, Robina Williamsa in Johna Lennona. In tudi ne nekdo, ki dovoljuje človeka - razen tistga, ki mu bo pokorno in tiho služil. 

Zato pa so po novem razglasili za teroriste vse nas! 
Resda le potencialne, vendar očitno dovolj sumljive, da so si vzeli pravico slediti nam in nam prisluškovati - brez našega dovoljenja in brez dovoljenja demokratičnih ustav.

Zapis je nastal ob prebiranju članka v časopisu Guardian: Who really killed Pier Paolo Pasolini? Vir: http://www.theguardian.com/world/2014/aug/24/who-really-killed-pier-paolo-pasolini-venice-film-festival-biennale-abel-ferrara