Gradnja železnic. Koristi južne železnice se vidijo še danes

577 km dolgo železniško progo od Dunaja do Trsta so pričeli graditi pred ca 180 leti in ca 2 desetletji kasneje (pred 160 leti) je bila že zgrajena. Gradili so jo pretežno ročno.

In kako danes?
Za izvedbo 27km enotirne proge, kar je kar 21x manj že 20 let samo načrtujemo in plačujemo. Gradnja pa naj bi potekala še naslednjih vsaj 10 let.
Tudi to bi bilo dopustno, če bi izbrali najbolj optimalno traso pa žal je ravno nasprotje najbolj optimalnemu.
Trasa drugega tira, ki jo zagovarja vlada, je bila speljana tako, da bi se povezala na Tržaško pristanišče. To je nesmisel, ker dve pristanišči sta zopet preveč tovora za dvotirno progo. Poleg tega pa je ta najbolj trasa z največ predori in viadukti bila pisana za gradbene barone, ki so medtem že propadli.

Trst je zgradil svojo obvozno bay pass povezavo ob naši zahodni meji in jih tako ne zanima več navezava na 160 let naše zastarelo južno železnico.
Priznati je potrebno, da razen, da smo jo elektrificirali in da so Amerikanki porušili Borovniški viadukt na celotni trasi ni bilo kaj dosti moderniziranega ali izboljšanega.   

Morali pa bi razmišljati ne smo o odseku Koper-Divača ampak o celotnem omrežju. Zakaj mora vlak iz Jesenic obračat v Zalog in dvakrat skozi glavno postajo? Kar povzroča hrup in vzame dodaten čas.

»Drugi tir« naj bi gradili zraven državne meje z Italijo.
Koliko časa bodo trajala samo pripravljalna dela in koliko bi gradnja stala. Niti se še ne ve s po kakšni tehnologiji  naj bi se gradilo ali s klasično odkopno »rudarsko metodo ali z modernejšo TBM metodo.

Potrebno bi bilo zgraditi 8 predorov v skupni dolžini 20,5 km in vsaj še tri daljše v dolžini 16,5km kot ubežni predori, skupaj torej 37,5km 
Če bi bil dograjen pa tudi »drugi tir drugega tira« pa je to skupaj 41km predorov in kar 32 predorskih portalov.

Do vsakega portala bo že prej potrebno po pretežno z varovalnim gozdom poraščenih flišnih hribih zgraditi enako število dostopnih cest širine do 12 m v skupni dolžini okoli 44 kilometrov.  

Ali ne bi bilo bolje smiselno zgraditi dvotirno progo in samo en dvotirni predor dolžine  4,1km. Kar je samo 10% dolžine predorov, ki jih zagovarja vlada.

Tako se dogradi vzporedna proga v treh letih, četrto leto pa se konča še predor z vlečno in zaviralno napravo, ki prihrani do 40.000 lokomotivskih voženj.
Poleg tega ne uničujemo okolja in ob vožnji vlaka dol vračamo energijo v omrežje, česar naša železniško enosmerno napajanje sicer ne zmore.

To pomeni, da je zgrajeno vse 3x hitreje za vsaj 3x manj denarja in da tudi ob uporabi te železnice, del energije vračamo in je tako prevoz cenejši, smo bolj konkurenčni in imamo zato manj izgube v železniškem prometu.

Kaj še tuhtamo in čakamo? Ali je za dvotirno progo cena 0,8 milijarde v primerjavi z tremi milijardami, kar bi zagotovo stal dvotirni drugi tir res prehuda matematika za našo družboslovno vlado, katere člani so se zagotovo niso igrali z vlakci in kockami ampak bolj pupami, kar počno še danes.

DANIJEL MAGAJNE 

univ.dipl.inž.grad., Solkan