Izhodišče - Dajana Babić, moja fb prijateljica: "Internet je fajn, ker ti ni treba človeka videt v živo."

Peter Čižmek, moj fb prijatelj: "Osebni stik je še vedno tisti primarni stisk roke ali objem, brez katerega veliko težje preživimo kot pa brez računalnikov in interneta."

Dajana: "Kaj pa, če nimaš komu dati roke in če se nimaš s kom objeti?"

(ali pa, ko npr. iz različnih razlogov tega niti nočeš, bi dodala jaz, ker vem, da pri posameznikih obstajajo taka hotenja in tudi ta so povsem legitimna)

Peter pravi: Komunikacija prek sodobnih sredstev, kot je internet, je odlična rešitev, da lahko navežeš stike. Ampak vedno je odvisno od uporabnika samega, kaj in kako bo uporabil možnosti, ki mu jih je omogočila uporaba sodobne tehnike - zato naj človek najprej pogleda vase ... Kajti če sebe vidiš skozi 'prizmo', boš tudi druge opazil le v črnih ali belih - barvah ..."

Tudi sama nekako tako razmišljam: Internet je fajn, tako se mrežimo, pletemo odnose ... A živ medčloveški stik z nekom, ki ti je po duši, je seveda še boljši. :)) In predvsem bolj realen. Ali pa realističen.
Internet ga (še vedno) ne more nadomestiti. :))

A Peter ne bi bil Peter, če ne bi dodal: "Pogled skozi prizmo je kar v redu, če hočeš belo svetlobo 'razlomiti' na posamezne barve (valovne dolžine sevanja), ampak razbita svetloba nikoli ne odseva prave barve predmeta, od katerega se odbije."

In priznam, kljub temu, da cenim svoje fb prijatelje in sodobne prednosti interneta, tudi to, da nam je prek njega dostopen ves svet, ljudje od tu in tam in z drugega konca sveta ... pa tudi nekdo nekje, ki nam je morda na voljo, ko nam je težko in v realnem svetu nikjer ni nikogar ... na koncu se moram vendarle strinjati z njim ... :))