Da se bo z usodo in rezultatom referenduma o noveli zakona o arhivih... zgodilo ravno, kar se včeraj je, je bilo jasno že takoj ob prerekanju na odboru državnega zbora. Kljub prvotni odločitvi ustavnega sodišča glede prvega termina  je le to s potrditvijo drugega tako usodo zacementiralo in si stem pilatovsko umilo roke. Poslanci državnega zbora, ki so zmanipulirali včerajšnji datumom referenduma, pa so dobro vedeli, kaj bo ta datum za izid referenduma pomenil. Ni kaj zadetek v polno, tako glede udeležbe, kot zaščite akterjev komunističnega nasilja in zločinov od 1941 do danes in odslej tudi še jutri.

K pisanju tega bloga me je vzpodbudilo razmišljanje pisca Aleša Maverja v članku "Nepotrebna anketa" v spletnem Časniku, posbej pa še naslednja njegova ugotovitev:

"Referendum o arhivski noveli se je namreč hočeš nočeš sprevrgel v referendum o politiki ene stranke. Seveda je res, da bi uspeh prinesel mnogo več, kot bo neuspeh odnesel, a vendar."

Ne bi si upal trditi, da je to referendum o politiki ene stranke, gre za mnogo več, gre za poskus normalizacije demokratičnih odnosov v državi, odnosov in stanja, ki vse prej kot to je. Izjava kaže na še vedno pristranski in ego odnos znotraj desnega pola do te stranke, ker je pač najuspešnejša in s konstantno volilno bazo. Ampak tudi nasprotno bi se kaj našlo. Tipično razdeljevanje v lastnih desnih vrstah, namesto prepotrebnega sodelovanja in združevanja, če se seveda politiki desnega pola tudi v resnici zavzemajo za to, kar javnosti servirajo kot politiko svoje stranke.

Človek se ob vsem tem privoščljivem dosedanjem - kaj šele bo sledilo - komentiranju medijev in politikov leve politične sfere ter njihovih pomagačev na sredini in desni, pač mora vprašati, kdo naj namesto nas volivcev vpliva na to, da se prekine proces kontinuitete, laži in zavajanj politikov ter javnih medijev in da s pomočjo našega glasu končno oddidejo s politične scene politiki oziroma politikanti, ki vnašajo med ljudi razdor, zmedo in prostor za manipuliranje z njimi. Pa procenti udeležbe  na referendumu gor ali dol. Zgovorni rezultat proti uvedbi novele zakona znotraj tokratne udeležbe pa tudi pove svoje. Je pa žalostno dejstvo, ki še vedno traja, da se politično apatičnemu in oportunističnemu slovenskemu volilcu niti na volišče ne ljubi več stopiti in oddati svoj glas. In ta volilec je za šankom, na cesti, celo na forumih in med znanci v komentiranju politike ter razmer v družbi in državi najpametnejši, a še vedno čakajoči, kdaj in kako mu bo država z našim denarjem rešila njegove probleme. Slovenci niti nismo toliko levi in desni kot še vedno - socialistični. Ampak v času deklariranega socializma so bile udeležbe na voliščih vedno visoke, čeprav si imel možnost izbire le v skladu z znanim - "evo ti jaje, pa biraj!"