Članek
Copy paste - in dodatek ... k odkritjem spominskih obeležij
Objavljeno Apr 17, 2014

Spet smo sredi aktualnih prerekanj in medsebojnih obtoževanj zaradi dveh tem, ki ponovno razdvajata državljane Slovenije, državljane, ki zaradi pomanjkanja znanja in poznavanja polpretekle zgodovine nevedoč ali pa nezavedno nasedata zdaj enemu, zdaj drugemu polu. A resnica je ponavadi - ne vedno - nekje v sredini med njima.

Obe temi se dotikata odkritij spominskih obeležij tragičnim dogodkom in osebam naše polpretekle zgodovine, tolikokrat zlorabljene v politične namene, brez pomisleka in razumevanja pa za nesrečne usode navadnih ljudi, ki so bili tako ali drugače pod prisilo porinjeni v en ali drugi tabor.  Res je, da zgodovino pišejo kratkoročno vedno zmagovalci, a s tem se nikakor ne gre strinjati apriori. Prva tema glede odkritja spominskega obeležja domobrancem v Grahovem je obširno analizirana v spletnem Časniku, kjer sem tudi pustil svoj komentar, zato del naslova "copy paste", druga, ki pa se je še ne dotikam, pa je odkritje obeležja žrtvam totalitarnih ideologij in narodovi spravi na ograji ameriškega veleposlaništva v Ljubljani.

 

Sem bolj tehnično organizacijsko izobražen človek. Grafe imam rad, ker mi na jasen način dosti povedo, zaradi tega bi bilo prav zanimivo, če bi kdo, ki stvar obvlada zgodovinsko in organizacujsko, zgodovino vzrokov in posledic nastanka domobranstva na slovenskem ozemlju znal zgoščeno prikazati in obrazložiti tudi v tej obliki. Danes namreč vse prevečkrat v javnosti obravnavamo pojav in delovanje domobranstva po vzorcu – udaril sem ga, ker me je on nazaj. Kako naj mladi danes razumejo in se opredelijo do vzrokov in posledic tega neprestanega pogrevanja in izkoriščanja nerazčiščenih pojmov, priznanja zgodovinskih dejstev in resničnih dogodkov ter dogajanj med  partizani in domobranci, ko pa vsaka stran goni svoje, ne zanikam pa, da so zaradi dominantnih javnih trobil pod nadzorom in prisilo levice v neupravičeni prednosti slednji. In vprašljivo je tudi, kako na bi bil nekdo narodni izdajalec zaradi svojih pogledov in dejanj nasprotujoč drugi ideologiji v času, dokler ni javno in pod prisego pristopil k okupatorski strani.

Prav žalostno in simptomatično za državo Slovenijo in njene politične varuške je, da sami še nismo sposobni in pripravljeni razčistiti ter si priznati zgodovinskih  dejstev, si priznati storjene napake v preteklosti, se zanje opravičiti ter si iskreno obljubiti, da se bomo upirali ponovitvam le teh in v bodoče složno krenili naprej, kljub svojim različnim svetovno nazorskim pogledom.  Vem, nam starejšim je  včasih težko kaj priznati, ker se pač bojimo kasnejših očitkov in zlorab naših priznanj, ampak čemu so danes mladi in srednje mladi tako indiferentni do teh zgodovinskih pojavov, pa res ne razumem. Ravno oni bodo še dolgo časa najbolj prizadeti, če dokončno na evropsko civilizacijski način ne razčistimo in prekinemo z očitajočo preteklostjo ter krenemo v obetavno prihodnost. Je mar za njihovo tačasno pišmeuhovstvo res krivo preveč v eno resnico in smer usmerjeno šolstvo, so krivi mnenjsko nasilni in enosmerni dominantni mediji, so krivi sindikati - zanimivo, ampak zaenkrat delujejo samo ideološko v smeri in podpori trenutne leve oblasti, namesto delavstva - so mar res še vedno prevladujoči moč in vpliv ter nevidna struktura sil kontinuitete v vseh porah našega življenja? Nekateri imajo od takega stanja res še vedno očitne materialne koristi in in statusne privilegije, zato tudi takšna politična nasprotovanja narodovi spravi in novemu sožitju med državljani ter strpnosti med politiki.

 

Odgovori na ta vprašanja bi bila res zanimiva.