Iz knjige Velika šola kuhanja v slikah sem predelala skoraj vse kategorije iz poglavja "Kaj je dobro imeti na zalogi". Ostale so še tri kategorije in sicer: sadje in zelenjava; ostalo in pijača. Pod sadje in zelenjavo so omenjene neškropljene limone, zamrznjeno jagodičje, zamrznjena špinača, zamrznjen grah, zamrznjen brokoli, čebula, česen in krompir.

Od sadja imam v skrinji res maline, ki jih jemo tako za sproti in verjemite mi, da bodo kaj kmalu "poniknile". Limone kupujem, a ne na zalogo, saj se mi "posušijo". Škoda mi je le, ker nikoli ne vem, ali so "eko", "bio", neškropljene - tudi če imajo takšne oznake. Da bi limone gojila doma, je pa pozimi premrzlo. Grah imam res zamrznjen, špinače pa ne, ker smo jo jedli sproti. Kako veliko je nabereš na vrtu in kako malo je je potem, ko je skuhana. Zelo mi je dobra. Čebulo, česen in krompir imam domač iz svojega vrta in njive. 

Seveda smo na vrtu pridelali še veliko druge zelenjave, ki je šla sproti v mineštro. Običajno naredim mineštro za kosilo, pa še za nekaj obrokov za v skrinjo. Tako imam v skrinji razne mineštre, ki jih potem sproti jemo. 

Pod skupino ostalo so v knjigi kis, pesto, gorčica, paradižnikov koncentrat, zelenjavna jušna osnova, piščančja jušna osnova, tabasko, hren, sojina omaka, majoneza, med, čokolada.

Ne vem, zakaj bi imela na zalogi čokolado. Res mi ni jasno. Peciva trenutno ne pečem. Kis nakupim v večjih količinah. Gorčico, hren, sojino omako in majonezo tudi kupim na zalogo, vendar ne preveč, saj se tega ne porabi veliko. Medu nimam veliko, saj ga uporabljamo samo včasih, za preventivo pred prehladom. Namesto kuhanja jušnih osnov, na zalogo kupim kar te "jušne kocke" in jih imam vedno pri roki. 

Pod skupino pijača sta našteta pomarančni in jabolčni sok, mineralna voda, penina, belo in rdeče vino, šeri, konjak, portovec in vermut.

Tudi za to kategorijo ne vem, zakaj bi imela vse to vino na zalogi. Z vinom ne kuham. Soka ne pijemo. Pijemo pa mineralno vodo in to kupim na zalogo.

Tako. Pa smo prišli do konca kategorij.

Zdi se mi, da so nekatera živila na zalogo zgrešena oziroma da jih ni potrebno imeti na zalogo. Mogoče je to samo moje razmišljanje, saj vsak dela zalogo tistega, kar je. Nasvet, ki sem ga dobila na spletu je, da ne delaš zaloge nečesa, česar običajno ne ješ.

Nisem pristašica vsakdanjega obiska trgovine, v bistvu sem to naravnost zasovražila. Ljudje, ki živijo v stanovanju, verjetno živijo v mestu in sklepam, da imajo majhen hladilniček, majhno shrambico in ker nimajo kaj počet in ker nimajo kam shranit vse zaloge; gredo vsak dan v trgovino.

Ljudje, ki pa živijo v hiši - ne vem, zakaj bi vsak dan hodili v trgovino. Vprašali se boste, kaj pa sveže sadje in zelenjava. No ja, zelenjavo pridelamo doma, sadja pa ne jemo toliko, da bi hodili vsak dan v trgovino. Sploh pa sadje prav tako kot junk food redi.

Sploh ne vem, kdaj sem nazadnje kupila zelenjavo v trgovini. Prihaja božični čas in v trgovinah že prodajajo mandarine. Seveda jih imam rada, vendar ne bi zaradi tega vsak dan šla v trgovino.

Tudi ne maram, da mi nekdo vsiljuje akcije. Kakršnekoli vrste, da jih ne naštevam. Določen izdelek lahko spremeni ceno večkrat v tednu. Lahko je brez akcije, pa mu trgovci mimogrede spremenijo ceno, ker se je pač spremenila; lahko postane akcijski, lahko ga kupimo ugodneje, če imamo kupon. Vem pa, da je izdelek precenjen že z akcijsko ceno.

Zato kupujem, ko rabim in kar rabim. Ko pa kupujem, kupujem na zalogo, razen kakšne bolj pokvarljive stvari. Za neživila je vseeno, katere znamke so in kam se jih gre kupit - važno, da opravijo svoje delo. Mar ni tako? Zato neživila večinoma kupujem v EuroSpin-u.

Meni se zdi, da so besedo kakovost ljudje preveč zagrabili. Kaj pravzaprav je kakovost, kaj odraža kakovost? Kako se na nekem izdelku vidi kakovost? 

Mislim, da bi pri odgovorih vedno primerjali izdelek, ki sploh ni pomemben za zalogo.

Ker smo naravnani, da primerjamo junk food iz ene trgovine in junk food iz druge trgovine. Zato, ker smo "oprani" od vseh teh reklam o junk foodu. Jaz v kategorijo junk fooda vključujem ogromno izdelkov. 

Če tako pogledamo, je še celo pašteta junk food, ampak paštete imam kar rada (vendar spet odvisno, katere znamke in katerega okusa), in jih kupim na zalogo, saj imajo dolg rok trajanja.

Ampak raznih čipsov, piškotov, lizik, žvečilnih gumijev in kar je te drobnarije človek sploh ne rabi. Tudi kot otrok. Morali se bi zavedati, da taka hrana škodi zobem in zdravju otrok. In tudi odraslih. Še če jemo oreščke ob filmu, jih lahko pojemo eno pest in to je dovolj.

Ogromno je stvari, ki jih človek ne rabi, ampak ko gre v trgovino, na to kar pozabi. Napaka je, ko gre lačen v trgovino in si zaželi vse sladkarije in slane izdelke, kar jih oko vidi. Ali žejen v trgovini nakupuje sladke gazirane in negazirane pijače.

Najraje bi nakupila za kamijon stvari in šla v gozdno hišico, kjer bi vse lično pospravila in uživala v svojem gospodinjstvu. Koliko stvari se lahko naredi iz osnovnih živil, ste kdaj pomislili? Koliko kruha lahko spečete doma iz moke, kvasa, vode in semen? Koliko rezancev lahko naredite iz moke in jajc? 

Zakaj ne promovirajo "družinske samooskrbe"? Zakaj namesto obiskov trgovin ob sobotah in nedeljah ne pečemo kruha in pice iz domače moke ter valjamo testenine iz domače moke in domačih jajc? To je koristno in toplo, domačno preživljanje prostega časa.