Stranka rabata ali veliki pohod agrarnega komunista Židana in tovarišev - ob rob 11. kongresu Socialnih demokratov

Objavil/a Forum !, dne 2018-10-08 ob 06:50:12

(Piše: Aljuš Pertinač)

Stranka Socialnih demokratov se je na prvo oktobrsko nedeljo zbrala na 11. kongresu. Statut stranke namreč veleva, da se volilni kongres, na katerem se izvoli novo/staro vodstvo SD, organizira v roku pol leta po državnozborskih volitvah.

No, letos je SD, ki je sicer zmeraj praviloma zamujala z lovljenjem šestmesečnega statutarnega roka, z organizacijo kongresa pohitela in s tem tudi prehitela bližajoče se lokalne volitve. To je nenavadno. Bolj logično bi bilo, da bi kongres Socialni demokrati organizirali po lokalnih volitvah, torej ko bi bilo znano, kako se je stranka odrezala na obojih letošnjih rednih volitvah (da so bile junijske državnozborske volitve predčasne, je zgolj besedna igra).

Zakaj se je Socialnim demokratom mudilo in kam plove poleg Janševe SDS edina stranka, ki se je vse od ustanovitve dalje maja 1993 redno uvrščala v parlament, preberite v nadaljevanju.

ŽIDAN - SD ALI SLS? POTEM PA STRANKARSKI BLIZTKRIEG

Če je hitenje SD s kongresom presenečenje, pa vsekakor ni presenečenje, da je bil Dejan Židan edini kandidat za predsednika stranke in je na kongresu dobil skoraj plebiscitarno podporo, ki se je ne bi sramoval niti dolgoletni predsednik glavne konkurentke SD - Janez Janša.

Židanov vzpon na čelo SD je bil naravnost meteorski. Ko je marca leta 2010 postal minister za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano v vladi Boruta Pahorja, ni bil (niti) član stranke, strankarski in širši javnosti pa je bil praktično neznan. Ta vlada je dobro leto kasneje neslavno predčasno končala svoj mandat in Dejan Židan je do zadnjega okleval, ali naj na predčasnih volitvah decembra 2011 kandidira za poslanca na listi Slovenske ljudske stranke ali na listi SD. Na koncu se je odločil za Socialne demokrate. To njegovo obotavljanje ni kakšno posebno presenečenje. Židan je namreč po izobrazbi doktor veterinarske medicine in magister veterinarskih znanosti, pred vstopom v politiko je bil zaposlen v Panviti (podjetju v lasti prekmurske družine Polanič; op.u), praktično vso svojo dosedanjo politično kariero pa je opravljal funkcijo ministra, pristojnega za kmetijstvo. Tako bi po pedigreju, izobrazbi, interesih in izkušnjah verjetno res bolj sodil v SLS. Kot bomo videli v nadaljevanju, Židan na tak način vodi tudi SD – kot da gre za ruralno stranko, stranko podeželja.

Ne glede na to, da je član stranke postal praktično šele po izvolitvi za poslanca decembra 2011, je Židan na kongresu SD pol leta kasneje že postal podpredsednik stranke. Na tem kongresu je Igor Lukšič prekinil dolgoletno Pahorjevo vladavino na čelu stranke.

Kot zanimivost naj povemo, da je Lukšič še vedno edini, ki je premagal Pahorja na neposrednih strankarskih volitvah ali volitvah predsednika republike. Kadarkoli je sicer Borut Pahor kandidiral za individualno funkcijo, je bil izvoljen.

Židan je kot podpredsednik SD po izglasovanju nezaupnice drugi Janševi vladi v vladi Alenke Bratušek prevzel funkcijo, uganili ste, ministra za kmetijstvo in sedaj še okolje. Na volitvah v evropski parlament maja 2014, že po odstopu Bratuškove z mesta predsednice vlade (kot posledica poraza proti Zoranu Jankoviću na volitvah za predsednika Pozitivne Slovenije), je SD dosegla slabši rezultat od pričakovanj, dobila je zgolj enega evroposlanca in v stranki so zahtevali glavo Lukšiča, ki je bil tudi nosilec liste SD na volitvah in ni bil izvoljen. Zaradi večjega števila dobljenih preferenčnih glasov ga je premagala Tanja Fajon. Igor Lukšič je naslednji dan po volitvah odstopil z mesta predsednika SD in stranko je kot vršilec dolžnosti prevzel Dejan Židan. Ob tem je izjavil, da si tega pravzaprav ni želel, ampak enostavno ni imel druge možnosti.

Na vrhu stranke so si oddahnili in napovedovali, da bo stranka na takrat bližajočih se predčasnih parlamentarnih volitvah dosegla najmanj 15 odstotkov glasov, torej krepko izboljšala rezultat iz leta 2011 (11 odstotkov). Židan je praktično takoj odmrznil odnose s staro gardo tranzicijske levice, zbrano okrog Milana Kučana (v času Lukšičevega predsedovanja so bili ti odnosi tudi zaradi njegovega nasprotovanja Jankoviću in zavzemanja za predčasne volitve, na katerih bi SD verjetno zmagala, na najnižji točki), sklenil predvolilno koalicijo s stranko DeSUS ter formiral skupno kandidatno listo z novoustanovljeno vstajniško stranko Solidarnost.

Opozorila avtorja tega zapisa, da rokohitrska menjava na čelu stranke na volitvah ne bo obrodila sadov ter da predvolilno sodelovanje s Solidarnostjo in DeSUS prav tako ne bo prineslo uspeha, so v vodstvu stranke preslišali.

Kljub valu optimizma je stranka pod Židanovim vodstvom julija 2014 dosegla najslabši rezultat v svoji zgodovini, slabih 6 odstotkov, v parlament pa se je s skoraj identičnim izidom uvrstila tudi nova stranka Združena levica. V volilnih okrajih, kjer so na skupni listi z SD kandidirali kandidati stranke Solidarnost, je SD dosegla še bistveno slabši rezultat kot sicer. Po drugi strani sta rekordno dober rezultat DeSUS (10 odstotkov) in uvrstitev Združene levice v parlament pokazala, da se obnovljena zvestoba tranzicijski levici Židanu na volitvah ni obrestovala. Klub temu je po volitvah napovedal ustanovitev posebnega "sveta modrecev," v katerega bi povabil tudi Milana Kučana, vendar je zaradi zgražanja in posmeha splošne javnosti kasneje od te ideje odstopil.

Kljub slabemu rezultatu na volitvah je stranka SD ponovno vstopila v vlado, tokrat vlado Mira Cerarja, Židan pa je spet prevzel funkcijo ministra za kmetijstvo, čeprav so v stranki želeli, da bi postal minister za gospodarstvo ali vsaj minister za infrastrukturo. Ampak Židan se na kmetijstvu pač najbolje počuti. Tri četrt operativnega dela na ministrstvu je tako ali tako odpadlo na državno sekretarko Tanjo Strniša.

Tretji Židanov mandat na čelu kmetijskega ministrstva ni bil prav rožnat. Še posebno ga je zaznamovala znamenita afera Teran. Tatjana Pihlar, vključena novinarka dominantnega medija v tajkunski lasti – časopisa Dnevnik, ga je recimo marca 2017, v članku z naslovom "Dejan Židan – minister za lastno promocijo," opisala takole: "Ko se je magister veterinarskih znanosti Dejan Židan, ki bo 16. oktobra srečal abrahama, pred slabima dvema desetletjema podpisoval pod strokovne članke o sposobnostih za zaskok pri merjascih, o osemenjevanju, razmnoževanju in kotenju svinj ter preprečevanju drisk pri prašičih, najbrž še pomislil ni, da bo kdaj minister, poslanec, podpredsednik vlade in še prvak ene od koalicijskih strank za povrh. A se je zgodilo."

Danes lahko h temu njenemu opisu dodamo tudi in še predsednik državnega zbora povrhu.

Čeprav so nekatere predvolilne ankete SD na volitvah 2018 napovedovale boj za prvo mesto z SDS ali celo zmago, se je situacija po vstopu Marjana Šarca v strankarsko politiko na državni ravni in odstopu Cerarja s položaja predsednika vlade korenito spremenila. SD je s slabimi 10 odstotki komaj, komaj prehitela SMC na tretjem mestu. V povolilnem koalicijskem preigravanju se je SD pod Židanom pregovorno slabo obnesla. V stranki so ponovno želeli, da bi bil Židan minister za gospodarstvo ali vsaj infrastrukturo, sam pa se je raje odločil za udobno in politično nepomembno pozicijo predsednika državnega zbora. Resorji, ki so jih prevzeli v vladi, pa z delno častno izjemo ministrstva za izobraževanje, niso kaj prida.

Kaj je privedlo do takšnega volilnega razočaranja, ki so ga v stranki hiteli prikrivati z dejstvom, da je SD edina od vladnih strank v Cerarjevi vladi izboljšala rezultat na volitvah?

ŽIDANOVO VODI STRANKO ALI SLOVENSKI MAO

Dejan Židan bolj kot na modernega evropskega socialnega demokrata spominja na agrarnega komunista. Je velik zagovornik velikih kmetov in državnega kmetijstva ter predelovalne industrije, bodisi da gre za les ali prehransko industrijo.

Tako kot kitajski komunisti pod Maom Cetungom tudi Židan stranko gradi bolj na podeželju kot v mestih. In tako kot je Mao odpeljal kitajske komuniste na dolgi pohod, je tudi Židan "odpeljal" SD iz intelektualne ter urbane stranke v podeželsko, ideološko obremenjeno in v osnovi ruralno stranko, ki brani status quo. Volilni rezultati to potrjujejo. SD konstantno izgublja volivce v mestih in jih pridobiva na podeželju. Rezultati vzporednih volitev leta 2014 so tudi pokazali, kdo je danes tipičen volivec SD - ženska s srednješolsko izobrazbo, živeča na podeželju.

				Vir: Spletni časopis			Vir: Spletni časopis

V nasprotju z SDS, ki ji kljub težavam s pridobivanjem kredita pri fizični osebi iz Banjaluke finančno gledano gre odlično, je SD tudi praktično najbolj zapufana stranka. In to kljub temu, da je kot pravna naslednica Komunistične partije Slovenije in njenih naslednic podedovala veliko stvarnega premoženja.

				Vir: Spletni časopis			Vir: Spletni časopis

Za SD je torej praktično vitalnega pomena, da se obdrži v parlamentu in da je članica vsakokratne vladajoče koalicije, sicer ji preprosto grozi ekonomski bankrot in politični stečaj. Obenem jo koalicijski partnerji pogosto opisujejo kot neprijetno in nezaželeno koalicijsko stranko. Hkrati je Dejan Židan tudi najboljše poosebljenje kadrovske politike SD, ki je zmeraj najbolj zaupala tistim, ki so se ji zadnji pridružili. Tako jo danes vodita Židan in Tanja Fajon, ki sta v stranko vstopila šele po prvi kandidaturi na parlamentarnih oziroma evropskih volitvah in sta svoji prvi strankarski funkciji dobila že v času svojega prvega poslanskega mandata. Na tokratnem kongresu to strankino nezaupanje v svoje lastne dolgoletne člane najbolje ponazarja Dominika Švarc Pipan, ki je v stranko vstopila pred junijskimi parlamentarnimi volitvami, danes pa je že članica predsedstva.

Prišleki. Stranka SD je vedno najbolj zaupala tistim, ki so se ji zadnji pridružili. Tak primer je Dominika Švarc Pipan (druga z leve), in zdaj prihaja še Milan Brglez, prej SMC. Prišleki. Stranka SD je vedno najbolj zaupala tistim, ki so se ji zadnji pridružili. Tak primer je Dominika Švarc Pipan (druga z leve), in zdaj prihaja še Milan Brglez, prej SMC.

Navzlic vsemu navedenemu je Židan že na dveh zaporednih kongresih stranke brez protikandidata za predsednika. Težišče kadrovskega spopada na tem 11. kongresu se je zato preselilo na bitko za podpredsedniška mesta.

Pri moških so se za dve mesti prvotno spopadli štirje kandidati, od tega trije strankarski prvokategorniki, minister in podpredsednik vlade Jernej Pikalo, bivši podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec ter Bojan Kontič, dosedanji predsednik konference stranke in župan Velenja. Pri ženskah so bile kandidatke za dve podpredsedniški mesti tri. Tanja Fajon, Andreja Katič, novopečena ministrica za pravosodje in bivša obrambna ministrica, ter javnosti manj znana Martina Vuk, do sedaj državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sedaj takisto na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Strankina vrhuška se je posebno potrudila, da bi olajšala izvolitev predvsem Tanji Fajon in Matjažu Nemcu ter jo otežila Andreji Katič in Bojanu Kontiču. Kongres so tako organizirali v bližini Nove Gorice, streljaj stran od domicila Matjaža Nemca in skoraj najbolj možno daleč od Velenja, Tanja Fajon pa je dan pred kongresom organizirala javno razpravo, ki ji je sledil še koncert.

Tanja Fajon v vlogi, v kateri se kot bivša novinarka poročevalka najbolje znajde. (vir: Twitter) Tanja Fajon v vlogi, v kateri se kot bivša novinarka poročevalka najbolje znajde. (vir: Twitter)

Tudi sicer Fajonova spretno izkorišča znatna sredstva, ki jih dobiva kot evropska poslanka, za "kupovanje" podpore v stranki kot tudi svoje mednarodne stike in zveze, ki jim ima kot podpredsednica poslanske skupine S&D v evropskem parlamentu na ravni EU. Kontič je očitno posledično ocenil, da v takšnih pogojih nima možnosti za izvolitev, zato je od kandidature predčasno odstopil. Posledično je verjetno tudi Andreja Katič v drugem krogu premagala Martino Vuk za drugo podpredsedniško mesto. Kar zadeva podpredsednice stranke, je torej rezultat med Ljubljano (Fajon) in Velenjem (Katič) neodločen, ena proti ena.

Sam kongres se je začel tradicionalno, s prepevanjem Internacionale in slovensko državno himno. Najprej je v oči zbodlo skoraj popolno umanjkanje relevantnih tujih oziroma domačih gostov. Iz tujine praktično ni bilo nikogar omembe vrednega, tisti, ki so prišli, pa so prišli bolj v funkciji podpiranja kandidature Fajonove za podpredsednico (glej zgoraj). Od domače politične prve lige je bila na kongresu prisotna zgolj ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), ki je Internacionalo pospremila stoje in z aplavzom.

Alenka Bratušek, edina gostja iz Šarčeve vladne koalicije, se je zahvalila SD in njenim ministrom za sodelovanje v vladi. (STA). Alenka Bratušek, edina gostja iz Šarčeve vladne koalicije, se je zahvalila SD in njenim ministrom za sodelovanje v vladi. (STA).

Čeprav se je koalicija šele dobro sestavila, na kongresu ni bilo predstavnika Liste Marjana Šarca, SMC ali DeSUS. Premier Šarec, Cerar ali Karl Erjavec niso poslali niti pisnih pozdravov. Skrajno nenavadno, glede na dejstvo, da se je teden nazaj kongresa zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke  udeležil podpredsednik SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. No, premier Šarec je zvečer, ko je iz poročil "izvedel", da ima SD kongres, le zmogel skromno tviter čestitko.

Marjan Šarec kao čestita Židanu & kompaniji. (vir: Twitter) Marjan Šarec kao čestita Židanu & kompaniji. (vir: Twitter)

Stari/novi predsednik Socialnih demokratov Židan je imel na kongresu dva krajša govora, ki sta skupaj trajala praktično komaj toliko kot rekordno kratek govor premierja Šarca ob izvolitvi njegove vlade (13 minut).

Židan govori, da v SD radi nastavijo hrbet in grenko pogoltnejo. In oba njegova kongresna govora sta skupaj tajala manj kot 13 minut?! (STA) Židan govori, da v SD radi nastavijo hrbet in grenko pogoltnejo. In oba njegova kongresna govora sta skupaj tajala manj kot 13 minut?! (STA)

Oba bosta tudi hitro odšla v pozabo, razen po pregovorno hecnih in slabo razumljivih Židanovih retoričnih figurah. Med oslabljenim novinarskim korpusom, ki je poročal s kongresa, sta največ posmeha vzbudila stavka, da v SD radi nastavijo hrbet in grenko pogoltnejo ter da so stranka, ki skrbi za šibke in drugačne. V isto kategorijo spada tudi Židanov poudarek, da je stranka na volitvah dobila "nepredstavljivo veliko", kar 88.000 glasov. Glede na zgoraj predstavljene siceršnje volilne rezultate je to nepredstavljivo veliko zgolj za čas Židanovega vodenja stranke, sicer pa ne. So pa praktično vsi govorci na kongresu obljubili naskok na volilno zmago na prihodnjih volitvah in vodenje vlade, vendar to tako ali tako obljubljajo vsakič.

Na kongresu prav tako ni bilo bivših predsednikov Boruta Pahorja in Igorja Lukšiča, niti nista poslala svojih pisnih pozdravov. Sta pa bila tam zato Luka Pahor Pečar in Benjamin Lukšič, sinova zgoraj omenjenih, ki nekako vsaj na pol potrjujeta pravilo, da kongresa SD brez Pahorja in Lukšiča ne more biti.

Luka Pahor Pečar in Benjamin Lukšič v družbi vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana. Luka Pahor Pečar in Benjamin Lukšič v družbi vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana.

STRANKA RABATA

Če bi na osnovi tega sklepali, da bodo SD počasi prevzeli mlajši ljudje, bi nas lahko mirno obtožili skrajnega optimizma.

Dejan Židan je v času svojega zdaj že več kot štiriletnega vodenja stranke dokazal, da čez limit 10 odstotkov na volitvah ne more, zato SD ostaja "stranka rabata". Z zdravo mero cinizma lahko torej ugotovimo, da je SD res stranka šibkih in drugačnih, saj takšnih ni dosti več kot 10 odstotkov.

Poleg tega Židan še vedno preveč stavi na besedo Milana Kučana in kompanije, premalo razume sodobne trende v politiki in pojav novih družbenopolitičnih gibanj, ki bodisi prerastejo v instant stranke za ene volitve ali pa v novodobne mehke strankarske diktature. SD torej bržkone ostaja neizkoriščena blagovna znamka, ki bo za centre moči tranzicijske levice vedno znova, kot bi rekel Židan, pripravljena nastaviti hrbet in jim omogočiti obstanek na oblasti, hkrati pa prav tako vedno znova pripravljena grenko požreti, ko volilni rezultat in povolilno dogajanje ne bo skladno z njihovimi pričakovanji oziroma objektivnimi zmožnostmi.

Posledično je kljub temu, da SD kot stranka samopercepcijsko menda raste, kot prihodnji mandatar mnogo bolj verjeten falirani študent Luka Mesec kot ruralni komunist Židan.

Pa še podatek, ki lahko zaseje seme dvoma v rastočo kal (neupravičenega) optimizma v stranki: tudi zadnji kongres Komunistične partije Slovenije je bil decembra 1989 v Novi Gorici. Ampak saj veste, kako bi rekel veliki Mao: iz poraza v poraz do končne zmage.

Razkritje:

Avtor zapisa sem bil 20 let (do lani) član stranke SD in sem leta 2005 proti Borutu Pahorju neuspešno kandidiral za njenega predsednika.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Mefisto Modri
2
Oct 08, 2018
Židan sam pravi, da postaja SD vsak dan močnejša.

Torej bi kmalu močna kot bik, pametna pa ravno tako.
#3
Miha Piha
7
Oct 08, 2018
SD je mafijsko gnezdo z daleč najdaljšo kontinuiteto zatiranja in parazitiranja slovenskega rodu. Dokler bodo obstajali ti ljudje, v Sloveniji bolje ne more biti!
#2
borut rojc
8
Oct 08, 2018
Židan se drži gesla, politika gre skozi želodec ali to je ta , ki se z modrimi lučmi vsak dan vozi na večerjo v Prekmurje. ..Ko je hrust otresal s parolo, da se je nekoliko znebil stricev iz ozadja, se mu ni godilo najbolje, takrat je tudi zapravil priložnost, da bi postal predsednik vlade. Ni pa izgubil vsega kredita v Muglah, sploh, ker se skesanec zdaj izkazuje kot zvesti oproda tistim, ki vodijo politiko enoumja in brezumja...Komunisti , nasploh levičarji imajo ta problem, da smo člani EU in Nata. Zdi se, da precej bolje prosperirajo znotraj slovanskih narodov in plemen, najbolje pa je, če ni treba iti nikamor. ..Stranka SD se je nekoliko polepšala z nekaterimi članicami, ki pa bolj kot po intelektu, prednjačijo z dolgimi nogami in odpadniki iz drugih strank. Na koncu vsi ti doktorji tega in onega ne prepričajo, zato gre po kostanj v žerjavicoo vselej akademik Han. Mi pa smo obsojeni na njegovo horuk, gostilniško retoriko... Dober tek, g Židanu. To je prava čestitka zanj. Narodni heroj res ne bi mogel biti. Bil bi lahka tarča. Saj je vseeno, zmaga je vsaka večerja, sleherni dan.
#1
Forum !
Forum ! je objavil/a na zid osebe Požareport
Objavil/a 2018-10-08 06:50:12 (Oct 08, 2018)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Jambrek ne miruje. Prihaja Katedrala svobode. Cilj je famozno leto 22, parlamentarne in predsedniške volitve.
Bitka za Istrabenzove hotele, tretjič. Miro Cerar v Ameriki, tukaj pa naši hoteli v roke skritih ruskih oligarhov?!
Stanislav Vidovič, diplomat, politik SMC in bivši tajni agent, prek Nataše Pirc Musar tožil Bojana Požarja - in izgubil
Ni res, kar pravi Šarec - premier na Sovi ni nagovoril "več kot 100" agentov, ampak točno 87. In kdo je Franci Kregar?
Kdo je kdo v bitki za šefa NPU? Odločil pa bo Marjan Šarec osebno, ne direktorica policije.
Ta neverjetna naključja slovenske tranzicije. Primož Karpe iz NLB - vse poti vodijo v San Diego.
RTV Slovenija. Kdaj bodo zdaj razrešili direktorja Igorja Kadunca?! Dragan Matić, bivši poslanec SMC, že čaka v zasedi.
Lista Arsenovič. Ustavno sodišče: zgodba z golažem in kavico še ni končana, ampak se šele začenja.
Sodnik Žirovnik, sporni lovec na Kanglerja, se je pri Arsenoviču tudi hvalil, da doma čistilko plačuje z gotovino, mimo Fursa
Bitka za Istrabenzove hotele, drugič. SDH: Borut Jamnik nima niti ene uspešne zgodbe! Poglejte samo Helios in Cimos.
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
SMC
(112)
desus
(48)
sds
(36)
LDS
(34)
Vlada
(30)
večer
(24)
Zares
(22)
levica
(21)
pop tv
(19)
sdh
(17)
2 tir
(12)
DZS
(11)
AKOS
(10)
DUTB
(10)
delo
(10)
nlb
(10)
sova
(9)
btc
(9)
kpk
(5)
SNS
(5)
Hit
(5)
Lek
(4)
dars
(4)
udba
(3)
furs
(3)
OVS
(3)
krka
(3)
npu
(3)
Tv3
(3)
NATO
(2)
Tam
(2)
Erar
(2)
Ptuj
(2)
LMŠ
(2)
nba
(2)
nsi
(2)
ALDE
(2)
2tir
(2)
AMZS
(2)
ACH
(2)
24ur
(2)
IDS
(2)
SIJ
(2)
arso
(2)
Sava
(2)
trs
(2)
hse
(2)
OKS
(1)
Irak
(1)
FDV
(1)
SID
(1)
ATVP
(1)
ZZB
(1)
ZaAB
(1)
JJ
(1)
BHP
(1)
vomo
(1)
Eles
(1)
JLA
(1)
sviz
(1)
sdv
(1)
nuk
(1)
a1
(1)
Jož
(1)
FIBA
(1)
IMI
(1)
SCT
(1)
DRI
(1)
Atim
(1)
ddv
(1)
zdus
(1)
vis
(1)
grki
(1)
NKBM
(1)
HSBC
(1)
FAM
(1)
VTB
(1)
soz
(1)
Nyon
(1)
gurs
(1)
eu
(1)
FIS
(1)
Iran
(1)
Hvar
(1)
laž
(1)
ww3
(1)
sls
(1)
Sato
(1)
trst
(1)
IŠČI PO ARHIVU
December 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj