Odvisna sem od FB, čeprav po drugi strani tudi nisem odvisna od njega. Pač, ko sem doma, sem nonstop prijavljena nanj, ko pa nisem pa nimam pretirane potrebe po tem, da bi gledala kaj se gor dogaja. Imam tudi navado, da ljudi ne blokiram, čeprav se z njimi ne razumem, jih pa odprijateljim. Že to je dovolj za začetek, saj ne vidijo mojega profila, no toliko zasebnosti pa res želim imeti. Imam osebo X, s katero vedno znova pridem do "kratkega stika" potem, ko ga zopet sprejmem med svoje FB prijatelje. Sedaj sem to osebo ponovno sprejela, da sem videla, oz da sem naredila preizkus na sebi. Pred časom sem govorila, ko sem se zaradi njega sekirala, ko mu nisem mogla dopovedat, da mi tisti trenutek preseda, da mi krade energijo. Potem sem poslušala vlog, kjer je bilo povedano, da to ni možno, da si energijo porabljaš sam, ker sesekiraš in nisi energijsko stabilen. Verjamem temu vlogu, saj sedaj bi najraje to osebo nekam poslala, vendar se zadržim, se umirim in mu skušam povedat kaj si želim na njemu razumen način, čeprav me X tlači dol, ponižuje in žali, vendar sama sem stabilna in nisem izmozgana, kot sem bila poprej. Na seznamu imam še eno osebo, ki je prav tako zavzeta, da bi rada govorila z mano, čeprav jaz ne morem z njo, ker mi prerekanje z njo pobere preveč energije, zato jo bom še nekaj časa ignorirala, dokler ne bom pripravljena tusi s to osebo komunicirat, vendar je oseba X pokazatelj, ali bom zmogla zdržati tudi pri drugi osebi ali ne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila še vedno biti rahlo odvisna od FB, čeprav sama sebi govorim, da nisem odvisna od tega družbenega omrežja. Kdor da na svoj zid vsaj eno objavo na dan, potem ne more zdržati brez njega, čeprav ga uporablja lahko v večini samo za poselj, ali pa pokaže kako napreduje v določenem procesu. Rahla odvisnost od družbenih omrežjih je sprejemljiva, dokler ni življenej odvisno od njih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila odprijateljiti ljudi na FB s katerimi se ne razumem. Naslednjič je bolje, da pustim, da me drugi odprijateljijo, če jim jaz nisem všeč. Ali mi je neka oseba všeč ali ne, je polarno in tako osebam pripisujem večji ali manjši pomen, kar pa ni v skladju z enakopravnostjo in enakostjo vseh.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dajati osebam večji ali manjši pomen s tem, ali so mi všeč ali ne. S tem, ko za človeka rečeš, da ti ni všeč, mu pripišeš manjši pomen, kot ga ima v resnici, ko pa rečeš, da ti je oseba všeč, pa mu prišišeš večji pomen kot ga ima v resnici. Realnost je zelo zanimiva in je določene stvari težko opisati realno, ampak vanje vpletaš čustva, katera sploh ne bi bilo potrebno vpletat.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da mi drugi poberejo vso energijo, čeprav v resnici se sama razburjam in jo trošim po nepotrebnem, ker sem bila čustveno nestabilna. Sedaj sem bolj čustveno stabilna in nimam več tolikšne želje po tem, da drugim rečem, da mi kradejo energijo, saj po pogovoru z drugimi osebami nisem več tako utrujena, ker se pogovarjam brez čustvenih reakcij in se ne razburjam, če ni v skladu z mojimi prepričanji, če pa se že razburim pa ne porabim za to toliko energije, kot sem jo poprej.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ignorirati osebo, zaradi katere porabim še vedno preveč energije. Počasi se moram odločiti in povedati osebi, kar ji gre. Lahko jo sprejmem kot FB prijatelja, lahko pa prekinem vse veze s to osebo, vendar tega ne naredim zaradi tega, ker mi porabi preveč energije, ampak moram skupaj s to osebo to soglasno sprejeti. To bo še dolga pot, katera upam, da se bo končala tako, da bo dobro za vse vpletene v tej situaciji.

Zavezujem se, da se pogovorim z osebo, katero sedaj ignoriram, sem psihično stabilna in me nobene provokacije ne zmotijo, ne odstranjujem ljudi iz FB prijateljstva samo zaradi nekega mojega prepričanja in se z ljudmi, kateri se želijo pogovarjat z mano pogovarjam enakovredno in spoštljivo, ter ne porabim energije, s čustvenim vpletanjem sebe v pogovor.