Ena izmed pogostih iluzij, ki jih gojijo nadebudni sanjači o tujini, je da jih tukaj čakajo ključi od stanovanja, žakelj denarja in nov BMW na parkirišču pred vrati. Na žalost ni čisto tako. V Nemčiji se v službo hodi delat. Pravzaprav tukaj velja zanimiv rek: "V službi smo zato, da sklepamo posle in ne prijateljstev." V tem zapisov bom poskusil osvetliti nekaj aspektov nemške poslovne prakse, ki morebitnim iskalcem zaposlitve tukaj morda pridejo prav.

1.) Vstop na trg dela

Kot vsak normalen prebivalec evropske unije, lahko kot Slovenec brez težav iščete zaposlitev v Nemčiji. Seveda je moj nasvet: pozabite na slovenski "Zavod za zaposlovanje", za katerega mislim, da je bolj sam sebi namen. Ampak o tem naj presojajo drugi. Če nimate nobenih zvez v Nemčiji, to ni ovira, saj je v Nemčiji poleg Deutsche Agentur für Arbeit še veliko drugih - zasebnih - agencij, ki svoje delo opravljajo nadvse profesionalno. Ena izmed boljših (vendar nikakor edina) je vsekakor HAYS. Obstaja še veliko drugih, posebej specializiranih za različna kadrovska področja. 

Nikakor ne gre pozabiti tudi na svoj javni spletni profil. Za večino informacijsko tehničnih in z njimi povezanih poklicev je XING obvezen del portfolia. Omenjeno socialno omrežje je med nemškimi delodajalci nekako najbolj sprejeto za svoje. Za svoj javni poslovni spletni profil si vzemite čas. Dobro premislite o vprašanjih (možnostih) po katerih vas čarovnik vodi. In ne objavljajte ga, dokler ne bo vsaj približno zaključen.

Sicer pa so Nemci še vedno pristaši dobre stare šole. Pričakuje se torej, da boste potencialnemu delodajalcu pošljete življenjepis, spričevala (preverite, ali je potreben uradni prevod ali ne), priporočilo vsaj zadnjega delodajalca in vse skupaj zaključeno v spremni dopis (nem: Bewerbung = predstavitev). Preden vse skupaj pošljete, se temeljito informirajte o delodajalcu. Nekako se namreč pričakuje, da bo spremni dopis opisal:

• zakaj si želite natanko to službo in
• zakaj mislite, da ste ustrezen kandidat.

Sicer se kaj rado zgodi, da vaš dopis ostane neopažen. Nemci pač "blef" prošenj po klišeju praviloma ne jemljejo resno. Tudi pri življenjepisu velja upoštevati določene smernice:

• v glavi vključite vse vaše relevantne osebne in kontaktne podatke, ter po možnosti dodajte še sliko
• v enem odstavku strnite osnovno predstavitev, ki vas opiše oz. predstavi s strokovne in osebnostne plati
• kronološko razvrstite vse vaše dosedanje izkušnje - pri tem se osredotočite na vašo vlogo pri le -teh
• obvezno strnite oz. izpostavite posamezna znanja - po možnosti kategorizirano

Predvsem naj bodo vaši dokumenti dobro organizirani in berljivi. Nemci niso ravno ljubitelji oblikovalskih eksperimentov. Zato se držite "clean and lean" pristopa.

Ko se končno dokopljete do razgovora, se držite nekaterih večnih pravil. Na razgovor pridite urejeni. Bodite točni. S seboj prinesite vso potrebno dokumentacijo in seznam z vprašanji, na katera želite, da vam odgovorijo. Če ne boste spraševali, boste naredili vtis nezainteresiranosti, kar ni ravno dober signal. Dobro se pripravite na manj ugodna vprašanja - ta bodo zagotovo na sporedu. Bolj kot sami odgovori jih zanima t.i. mehki odziv na le - ta. Za razliko od Slovenije, je tukaj normalno in tudi pričakovano, da človek naredi napako. Pomembno je, da se je zave in čimprej ukrepa v pravi smeri, glede na svoje naloge.

Nazadnje so tu še pogajanja o plači. Pozanimajte se o okvirih (razponih), ki veljajo za vaš poklic. Zavedajte se, da je Nemčija ogromna in da so razlike lahko občutne glede na zvezno deželo, kakor tudi glede na velikost podjetja in branžo. Na splošno velja, da so na jugu dohodki (občutno) višji kakor na severu. Enako so praviloma dohodki v večjih mestih znatno višji, kakor na periferiji. In večja podjetja plačujejo bolje, kakor manjša- Predvsem pa se zavedajte, da se pogovarjate o tem, koliko je delodajalec pripravljen vse skupaj plačati za vaše delo. Nemci ne poznajo malice, stroškov prevoza, itd. kot je v navadi pri nas. Po drugi strani pa so te zadeve priboljški, ki jih delodajalci radi uporabljajo za privabljanje dobrih kadrov.

Cifra, o kateri teče beseda je torej ponavadi skupni letni strošek delodajalca, iz katerega boste morali plačati davke, zavarovanja, malico, prevoz, itd. Plačilo davkov in prispevkov v Nemčiji ni nujno obveznost delodajalca (čeprav je pogosta praksa), plačilo raznih zavarovanj (po naše prispevkov) pa sploh ni obvezno - je pa iz vidika zdrave pameti nujno potrebno. V grobem si lahko zapomnite, da pri letni plači prbl.30 tisočakov (tehnični pokici), to pomeni da vam bo ostalo na razpolago kakih 22 tisoč netto, pri plači 50 - 60 tisoč (inženiriski poklici) pa priblžno 30 do 35 tisočakov netto.

Nemška davčna zakonodaja je naravnana tako, da delavci kreditirajo državo in dobijo na letni ravni dohodnino povrnjeno v znesku nekje med 600 in 1500 evrov. Vendar bom davkom in prispevkom namenil nek bodoči prispevek, ker je na to temo možno marsikaj zanimivega napisati.

Za konec naj dodam še nekaj malenkosti o delovnih navadah v Nemčiji. Nemci poznajo več vrst delavnikov.

• 37,5 urni delavnik je tisto, kar poznamo (kot 40 urni) iz Slovenije - vključuje pol ure neplačanega odmora za malico
• 40 urni delavnik je praviloma 45 urni in je značilen za "pisarniške" poklice. Obsega 8 ur dela na dan in 1 uro neplačanega odmora za kosilo
• 42 urni delavnik je oni, kjer se dela tudi ob sobotah s polnim delovnim časom 

Poleg tega so na voljo tudi skrajšani delavniki (npr. 25 urni v trgovinah, "mini job" do max. 450 EUR (netto) in/ali do max. 72 ur na mesec, itd.) pa tudi variacije polnih delavnikov. Nadure so redko kje plačane, saj bolj veljajo za "nekaj slabega". Dobro organizirano in dobro opravljeno delo naj bi se izvedlo v obsegu delovnega časa. Izjema so projektne naloge, kjer se občasno po načrtu pojavijo konice. Te se ponavadi vrednoti sproti in so stvar poslovne prakse.

Sicer pa je tu v navadi t.i. 13. plača, ni pa redkost niti 14. plača. Sploh kot stimulacija za dobro opravljeno delo. Plačanega dopusta je praviloma 30 dni - ne glede na delovno dobo, itd. Izjema so delavci - začetniki, ki imajo ponekje "zgolj" 24 dni dopusta.

In čisto za konec še možnost za one, ki so bolj "ziheraši". Kot državljan EU lahko delate v tujini do dve leti in ohranite status davčnega rezidenta v domovini. Ta opcija je posebej dobrodošla za s.p.-je, ki želijo tudi v Nemčiji delati kot "Freiberufler"-ji. V kar nekaj poklicih - med drugim tudi v mojem - je tak način dela ustaljena praksa. Čeprav je slovenska davčna zaknodaja precej manj ugodna kakor nemška, je ta možnost morda dobra za začetek, saj olajšave zaradi dela v tujini znatno zmanjšajo davčno osnovo in tako je "netto razlika" sorazmerno ugodna.

Predvsem pa, kot sem že rekel, velja, da so nemci navajeni v službenem času delati. Delo poteka v mirnem tempu in brez večjih pretresov. Za kakovost delovnih razmer je dobro poskrbljeno. Pa vendar - če se nameravate posluževati "slovenskih delovnih navad", je bolje da ostanete doma. Vejeli ali ne - poznam kar nekaj primerov, ki tega novodobnega suženjstva niso bili zmožni prenesti in so se po nekaj mesecih vrnili v Slovenijo.